Jedro

V pritožbi podana izjava pritožnika, da uveljavlja nujni delež, je pravočasna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja; ugotovilo, da je zapustnik napravil pisno oporoko, s katero je za dedinjo določil ženo P. M.; da so zakonite dedinje P. M., L. J. in A. B. priznale oporoko zapustnika za veljavno in nujnih dednih deležev L. J. in A. B. nista uveljavljali; dedič L. Z. se obravnave ni udeležil in se ni izrekel o oporoki, zato je sodišče štelo, da jo priznava za veljavno in ne uveljavlja nujnega deleža; oporočna dedinja je dediščino sprejela (I. točka izreka sklepa). V II. točki izreka sklepa je razglasilo za dedinjo na podlagi oporoke zapustnikovo ženo P. M., v III. točki izreka pa je odredilo vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah, last zapustnika, na ime P. M..

2. Zoper sklep se pritožuje dedič L. Z.. Pritožbo vlaga na podlagi določil 338. člena ZPP zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in predpostavilo, da predlagatelj ne uveljavlja nujnega deleža. Hkrati podaja dedno izjavo, in sicer ne prereka veljavnosti predložene oporoke, uveljavlja pa pravico do nujnega dednega deleža, ki mu pripada na podlagi določil Zakona o dedovanju. Predlagatelj iz opravičenih, objektivnih razlogov ni bil prisoten na zapuščinski obravnavi in ni imel možnosti izjaviti se o tem, ali priznava oporoko zapustnika za veljavno, prav tako ni mogel uveljavljati nujnega dednega deleža. Višjemu sodišču predlaga, da sklep o dedovanju spremeni tako, da odloči o nujnemu deležu predlagatelja, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po opravljeni zapuščinski obravnavi, ki se je pritožnik ni udeležil, štelo, da ta ne uveljavlja nujnega dednega deleža. Zakoniti dedič nujni dedni delež uveljavlja v pritožbi, njegova dedna izjava je dopustna in pravočasna. Določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o upoštevnosti novih dejstev v pritožbenem postopku se namreč v zapuščinskem postopku uporabljajo, kolikor ni v Zakonu o dedovanju (ZD) drugače določeno. Ta v tretjem odstavku 205. člena določa, da lahko dediči pri sodišču podajo izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščini do konca zapuščinskega postopka, torej do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. V pritožbi podana izjava pritožnika, da uveljavlja nujni dedni delež, je zato pravočasna. Gre za uveljavljanje dedne pravice, ki je dopustna še v pritožbi.

5. Iz navedenega razloga je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo to upoštevalo tudi dedno izjavo pritožnika. Glede na to, da se v spisu nahaja podatek, da gre v konkretnem primeru za zaščiteno kmetijo, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo v celoti, saj bo moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je kmetija še zaščitena (poizvedbe pri upravnem organu), v slednjem primeru pa pri izdaji sklepa upoštevati posebno ureditev po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.