Jedro

Pri izračunu višine nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora je upravni organ pravilno upošteval bruto etažno površino nelegalno zgrajenega objekta, ki izhaja iz inšpekcijske odločbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v 1. točki izreka odločil, da mora tožeča stranka kot investitor predmetne rekonstrukcije poslovno stanovanjske stavbe, ki predstavlja nelegalno gradnjo oz. rekonstrukcijo, na zemljišču s parc. št. 538/2 k.o. ..., plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 2.284,80 EUR. V 2. točki izreka navedene odločbe je odločil, da mora zavezanec nadomestilo plačati v roku 15 dni od dneva dokončnosti te odločbe, v 3. točki pa je navedeno, da stroškov postopka ni bilo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je izdana na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), temelji pa na inšpekcijski odločbi Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, št. 06122-180/2009/25-5001 z dne 23. 4. 2010 in odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-355/2010-2 z dne 6. 12. 210, s katero je bila citirana prvostopna odločba spremenjena v 1. in 2. točki izreka, v ostalem pa je ostala prvostopna odločba v veljavi. Podrobneje je pojasnjen še izračun, ki temelji na Uredbi o kriterijih za izračunavanje višina nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostor in o načinu njihovega plačila (Uredba).

Drugostopenjski upravni organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke (1. točka izreka) in zahtevo za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka). V obrazložitvi je podrobneje pojasnil, da sta inšpekcijski odločbi prve in druge stopnje postali pravnomočni ter da iz teh odločb izhaja, da je tožeča stranka brez gradbenega dovoljenja izvedla rekonstrukcijo poslovno stanovanjske hiše, stoječe na zemljišču s parc. št. 538/2 k.o. ... z natančnimi podatki površine izvedene rekonstrukcije. Ugotovljeno je bilo, da gre za nedovoljeno rekonstrukcijo poslovno stanovanjske stavbe na območju, ki se po planskih dokumentih občine in Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica-Draženci ter Uredbi o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš nahaja v območju Zdravstveni center in sicer v P11-I1, ki je namenjeno zdravstveni, izobraževalni dejavnosti ter institucionalnemu varstvu starejših. Kot neutemeljene pa je zavrnil pritožbene ugovore, da je v času rekonstrukcije veljal Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki je bil kasneje razveljavljen. To pa za tožečo stranko pomeni, da se upravni organ pri odmeri nadomestila ne more sklicevati na določbe 157. člena ZGO-1. Pojasnjuje, da je bila v obravnavanem primeru nezakonitost izgradnje ugotovljena z odločbo z dne 23. 4. 2010 in odločbo drugostopnega organa z dne 6. 12. 2010, ki sta obe postali pravnomočni, obe odločbi pa sta bili izdani na podlagi ZGO-1. Zato je po presoji tožene stranke izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa prve stopnje tožene stranke zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja pritožbene ugovore, da je bilo sporno nadomestilo nepravilno odmerjeno na podlagi določbe 157.l člena ZGO-1, glede na to, da je bil protipravni gradbeni poseg izveden v letu 2002, torej v času veljavnosti ZUN. Zatrjuje tudi kršitev pravil postopka glede na to, da je šele drugostopni organ v svoji odločbi odpravil pomanjkljivosti obrazložitve prvostopne odločbe, česar pa ne more storiti. Podrejeno uveljavlja tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z izračunom bruto etažne površine od katere je bilo odmerjeno nadomestilo. V dokaz, da gre za površino manjšo od 173,56 m2 prilaga projekt za legalizacijo spornega gradbenega posega, v katerem je navedeno, da bi naj sporna površina obsegala 109,56 m2. V nadaljevanju tožbe navaja tudi okoliščine, zaradi katerih je bila primorana izvesti sporna rekonstrukcijska oz. adaptacijska dela na hiši. Odločbo upravnega organa druge stopnje izpodbija v stroškovnem delu. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter drugostopno odločbo v stroškovnem delu spremeni tako, da se zahtevi tožeče stranke za povrnitev pritožbenih stroškov ugodi in toženi stranki naloži, da tožniku plača pritožbene stroške v znesku 357,12 EUR v roku 15 dni pod izvršbo z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zahteva tudi povračilo stroškov sodnega postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z utemeljitvijo upravnih aktov obeh stopenj, s katero je pojasnjeno, zakaj se v zadevi izpolnjeni pogoji za odmero nadomestila tožeči stranki, pravilno pa so bile ugotovljene in ovrednotene tudi okoliščine rekonstrukcije oz. nelegalne gradnje, upoštevane pri izračunu. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa še dodaja: ZGO-1 v prvem odstavku 157. člena določba, da je investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Po petem odstavku istega člena zavezanec plača nadomestilo na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, med drugim tedaj, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona.

V zadevi ni sporno, da je bila tožeči stranki izpodbijana odločba izdana na podlagi pravnomočne inšpekcijske odločbe, ki mu je bila izdana kot inšpekcijskemu zavezancu zaradi nedovoljene rekonstrukcije na prej navedeni stavbi. Ker gre za inšpekcijsko odločbo iz 152. člena ZGO-1, je v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Navedeno tudi pomeni, da se o inšpekcijskih ukrepih zaradi nelegalne gradnje in odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora odloča v ločenih upravnih postopkih, zato v obravnavanem primeru tožeča stranka ne more uveljavljati ugovorov, s katerimi bi izpodbijala zakonitost inšpekcijske odločbe. Zato so za ta upravni spor neupoštevne tožbene navedbe o tem, da je bil primoran izvesti sporna adaptacijska dela preden je pridobil gradbeno dovoljenje.

Na izračun nadomestila ne more vplivati niti tožbena navedba glede napačne izmere bruto etažne površine 173,56 m2. Kot je bilo pravilno pojasnjeno že v odločbi organa druge stopnje, so v inšpekcijski odločbi natančni podatki glede tega, v kakšni bruto etažni površini je tožeča stranka izvedla nedovoljeni gradbeni poseg. V skladu z navedenimi podatki pa bruto etažna površina, ki jo je organ pravilno upošteval pri izračunu višine odmerjenega nadomestila, znaša 173,56 m2. Sodišče je zato tožbene navedbe, da naj bi bruto etažna površina znašala samo 109,56 m2, kar naj bi izhajalo iz projekta za legalizacijo spornega gradbenega posega, kot neutemeljene zavrnilo iz prej navedenega razloga.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.