Jedro

Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker na to kažejo v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi, za katere je pritožnica izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave.

Odpremnica je listina, ki spremlja blago in ki služi kot dokaz, kdo je stvar prevzel oziroma komu je bila izročena, sama po sebi pa ni dokaz o tem, s kom je bila sklenjena pogodba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki 4,146.775,00 SIT s pripadki in je zato vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi opr. št. XI Ig ..... (v izreku po pomoti navedena opr. št. XI Igt ....) z dne 30.11.1992. Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi pravdne stroške.

Proti sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP.

Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda pod opr. št. II Pg ..... in je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Odpremnica, ki jo je predložila tožeča stranka, ni verodostojna listina. Isto odpremnico je tožeča stranka predložila tudi v drugem postopku, le da je v tem postopku predložena odpremnica opremljena z žigom tožene stranke. Pojasnjuje, da je tožena stranka šele sedaj ugotovila, da je odpremnico podpisal delavec tožene stranke J.K. in sicer v zmoti, v katero ga je z zvijačo spravil direktor tožeče stranke g. K. Predlaga zaslišanje tega delavca o okoliščinah podpisa odpremnice. Nadalje zatrjuje, da je blago, ki je specificirano v odpremnici prejela, vendar ne od tožeče stranke, pač pa od podjetja Š., kateremu je blago tudi plačala. Posrednik pri poslu je bilo podjetje E., katerega direktor je bil g. K., dokler ni ustanovil svojega podjetja. Tako je prišel do podatkov o vrsti blaga in ga je prepisal na sporno odpremnico. Pritožnica pojasnjuje zakaj tej dejstev ni navedla do konca glavne obravnave in predlaga, da se dopustijo nova dejstva, iz katerih izhaja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana. Zatrjuje tudi, da sodišče o višini zahtevka ni pravilno odločilo.

Pritožba je utemeljena.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni bila storjena. Po 2. odst. 194. čl. ZPP se, dokler teče pravda, ne more o istem zahtevku med istima strankama začeti nova pravda. V tem primeru pa je že na podlagi navedb tožene stranke, da teče pravda pod opr. št. II Pg ..... proti L. (proti drugi pravni osebi) in ne proti toženi stranki, jasno, da ne gre za pravdo med istima strankama, pa čeprav na podlagi istih listin. Zato ni bilo podlage za zavrženje te tožbe.

Pač pa je podan pritožbeno uveljavljani razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, na kar kažejo v pritožbi navedena dejstva in novi dokazi, ki jih je sodišče druge stopnje upoštevalo, ker je tožena stranka izkazala za verjetno, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave (1. odst. 496.a čl. ZPP). V pritožbi navedena nova dejstva kažejo, da se utemeljeno postavlja vprašanje aktivne legitimacije tožeče stranke in vprašanje, ali je bila med strankama sploh sklenjena pogodba o dobavi blaga. Sodišče druge stopnje pa se tudi ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je s podpisom odpremnice sklenjena pogodba. Odpremnica po svoji pravni naravi ni ponudba, pač pa je le listina, ki običajno spremlja blago in lahko služi le kot dokaz, kdo je določeno stvar prevzel oz. komu je bila izročena. Sama po sebi pa odpremnica ne dokazuje, s kom je bila sklenjena pogodba o dobavi blaga. Zato bi tožeča stranka morala navesti še druga relevantna dejstva in ponuditi dokaze za obstoj poslovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo po 3. odst. 370. čl. ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo dopolniti dokazni postopek in izvesti predlagane dokaze ter ugotoviti vsa dejstva, odločilna za pravilno odločitev o tem, ali je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba. Pri tem pa bo moralo, če bo ponovno prišlo do zaključka, da sta bili pravdni stranki v pogodbenem odnosu oz. da je zahtevek po temelju podan, upoštevati tudi ugovor tožene stranke glede višine zahtevka.