Jedro

Zapisnik o zasegu predmetov, tedaj ko je ta opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Če že, je predmet splošne prepovedi iz drugega odstavka 18. člena ZKP, o kateri pa se posebej ne odloča. Nenazadnje že zato, ker sodišče pred odločanjem v katerikoli fazi kazenskega postopka ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze bo sodno odločbo oprlo, niti mu to sme biti z odločbo pritožbenega sodišča kakorkoli nakazano.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega M.K. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru 7. 12. 2017 zavrnila predlog zagovornice obdolženega M.K. za izločitev dokazov, konkretno zapisnikov o zasegu predmetov z dne 4. 3. 2014 in 15. 12. 2014. 2. Zoper sklep so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pride v poštev le, ko je sodba ali druga sodna odločba oprta na ustavno ali zakonsko nedovoljeni dokaz. To v obravnavani zadevi, glede na predmet odločitve, ni primer. Pomeni, da je bilo treba celotno pritožbeno obrazložitev razumeti v smeri izpodbojnega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožniki namreč nasprotujejo načinu zasega predmetov, ki po njihovem ni bil pravilen. Zaseg je bil izvršen pri drugi osebi, kot samostojni nosilki ustavnih jamstev in mimo zahteve po nujnosti, obdolženi pa pri zasegu ni sodeloval, niti ni bil o tem obveščen. Še več, obdolženi ni bil obveščen niti pri popisu zaseženih predmetov, dokumentacije, ki končno ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi omogočali preveritev njihove pravilnosti in skladnosti z izvirniki. To je v nasprotju z Zakonom o policiji in 17. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih.

5. Povzeta pritožbena obrazložitev se najprej ne razlikuje veliko od obrazložitve predloga za izločitev dokazov, ki mu sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Pravilno je namreč ugotovilo, da zapisnik o zasegu predmetov, tedaj ko je ta opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Če že, je predmet splošne prepovedi iz drugega odstavka 18. člena ZKP, o kateri pa se posebej ne odloča. Nenazadnje že zato, ker sodišče pred odločanjem v katerikoli fazi kazenskega postopka ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze bo sodno odločbo oprlo, niti mu to sme biti z odločbo pritožbenega sodišča kakorkoli nakazano (prim. sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 12533/2012 z dne 23. 3. 2017).

6. Povzeta pritožbena obrazložitev se tako tudi v primeru dejansko uveljavljenega izpodbojnega razloga izkaže za odvečno, saj sodišče prve stopnje sklepa na navedena zapisnika o zasegu predmetov ni oprlo, pa je zato tudi preizkušanje njune dovoljenosti, kot jo zahtevajo pritožniki, brezpredmetno.

7. Glede na to je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornikov obdolženega M.K. odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost bo sodna taksa za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.