Jedro

Zahtevek na informacijo in vpogled ni dovolj določen, če družbenik ne pojasni namena uveljavljane pravice (če npr. ne navede, da mu je onemogočeno odločanje ali izvajanje kakršnekoli njegove pravice v družbi) oz. če ne navede (jasno), o kakšnem vprašanju želi dobiti podatke.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek (1. točka izreka), s sklepom pa predlog za izdajo ustrezne začasne odredbe (2. točka izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo povrnitev 182.320,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke (3. točka izreka).

Tožeča stranka se je proti navedeni odločbi pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, predlagala pa spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku (smiselno tudi spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za začasno odredbo) oz. (podrejeno) razveljavitev izpodbijane odločbe z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje. Pri tem ni priglasila stroškov pritožbe.

Pritožba (zoper sodbo) je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je tako s sodbo (gl. list. št. 3) kot z začasno odredbo (gl. list. št. 2) želela doseči, da se ji dovoli vpogled "v knjige in spise, ki tvorijo poslovno listinsko dokumentacijo tožene stranke". Ker knjig in spisov ni konkretizirala, je mogoče sklepati, da je tožeča stranka želela doseči, da se ji dovoli vpogled v vso dokumentacijo o poslovanju družbe, kar tudi sicer izrečno izhaja iz dopisa z dne 15.5.1998 (priloga A/7), na katerega se (dvakrat) sklicuje v pritožbi (gl. list. št. 53). Vendar pa takšen zahtevek (kljub temu da je tožeča stranka v predlogu začasne odredbe navedla, da želi vpogledati le poslovno dokumentacijo tožene stranke "za čas od 4.7.1996 do zaključka tega pravdnega postopka") ni dovolj določen.

Tožeča stranka (družbenik tožene stranke) namreč ni jasno navedla, o kakšnem vprašanju želi dobiti podatke. Gl. komentar ZGD: Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 703, 1.c.. Zato njenemu zahtevku, kljub temu da naj bi bile "po svoji vsebini praktično vse listine podlaga za vknjižbe, na podlagi katerih se izdela letna bilanca" (gl. list. št. 21), ni bilo mogoče ugoditi.

Sicer pa zahtevek tožeče stranke ni dovolj določen tudi iz razloga, ker ni pojasnila namena uveljavljane pravice do informacij in vpogleda. Navedena pravica družbenika je namreč predvidena (v 1. odst. 446. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD)) zato, da družbeniku omogoči odločanje in izvajanje kakršnekoli njegove pravice v družbi (torej odločanje o vprašanjih na skupščini družbenikov, izvajanje manjšinskih pravic in nenazadnje odločanje o tem, ali bo še ostal družbenik in ali bo glasoval za prenehanje družbe). Gl. komentar ZGD: Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 703, 1.b..

Tožeča stranka je sicer pojasnila, da "sta se družbenika dogovorila, da bosta v roku cca mesec dni razrešila vsa odprta vprašanja, s čimer bi večinski dolžnik tožeči stranki omogočil izstop iz družbe. Kljub rdnim zagotovilom, da se bo to zgodilo do konca aprila 1998, pa do tega ni prišlo, zato je tožeča stranka vložila tudi tožbo za izstop iz družbe" (gl. list. št. 20), vendar tega pojasnila ni mogoče upoštevati, saj iz njega ne izhajajo tista (zgoraj omenjena pravnorelevantna) dejstva, ki bi narekovala nastop pravne posledice, ki jo je tožeča stranka zatrjevala v svojem zahtevku.

Tako se pokaže, da preširoko razumevanje pravice do informacij in vpogleda ni sprejemljivo, saj vendarle obstajajo nekateri zaupni podatki, ki za izvajanje navedene pravice niso nujni (na kar je pravilno v razlogih izpodbijane odločbe opozorilo tudi sodišče prve stopnje).

Zato je sodišče druge stopnje (na podlagi 368. čl. ZPP/77) izpodbijano sodbo potrdilo; ker ni izkazana terjatev tožeče stranke (na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP/77) pa tudi izpodbijani sklep.

Sodišče prve stopnje je namreč v okviru zatrjevanih dejstev in izvedenih dokazov pravilno in dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo. To izhaja že iz razlogov prvostopne odločbe, na katere se drugostopno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje.

Pri tem (v zvezi z zavrnitvijo predlagane začasne odredbe) dodaja, da sodišče prve stopnje ni predpostavljalo dejstev, kar se mu očita v pritožbi, ampak je odločilo na podlagi verjetnosti, tj. nižje stopnje prepričanja (skladnosti predstave z navedenimi dejstvi). Prav tako pa dodaja, da toženi stranki ni bilo nujno dokazati, da bi posledica vpogleda v poslovno dokumentacijo v konkretnem primeru povzročila škodo, saj zadošča že, da bi škoda (zaradi kršitve poslovne tajnosti) lahko nastala že ob normalnem poteku dogodkov. Gl. komentar ZGD: Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 703-704, 2.a..