Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških in glede premoženjske škode se zavrže. V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati 12.498,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zneska 11.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi za čas od 1. 1. 2002 do vključno 27. 6. 2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, za čas od 28. 6. 2003 dalje pa z zamudnimi obrestmi v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, in od zneska 1.498,41 EUR od 6. 11. 2007 dalje ter mu povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku je zahtevek tožnika zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 12.498,41 EUR nadomestilo s pravilnim zneskom 9.498,41EUR, znesek 11.000,00 EUR pa s pravilnim zneskom 8.000,00 EUR. Spremenilo je tudi znesek pravdnih stroškov. V preostalem delu je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da mora tožnik povrniti toženki njene pritožbene stroške, svoje pritožbene stroške pa krije sam.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je prisojena odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo prenizka. Glede na trajanje in intenzivnost bolečin ter neugodnosti med zdravljenjem njegov zahtevek iz tega naslova nikakor ni pretiran. Tudi odškodnina za strah in za prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter zaradi skaženosti je odmerjena prenizko. Če bi sodišči prve in druge stopnje ustrezneje vrednotili ugotovitve izvedenca dr. G. in izpoved tožnika na glavni obravnavi, bi mu morali prisoditi celotno vtoževano odškodnino iz teh naslovov. V primerljivi zadevi (II Ips 283/98) je bila s strani sodišč v RS določena bistveno višja odškodnina. Pravno zmotna je tudi odločitev o teku zamudnih obresti od premoženjske škode.Bistvena kršitev določb postopka je podana, ker je v obravnavani zadevi na drugi stopnji odločalo Višje sodišče v Mariboru, čeprav zadeva očitno sodi v pristojnost Višjega sodišča v Celju. Izpodbijana sodba nima razlogov, zakaj na drugi stopnji ni odločalo krajevno pristojno sodišče, o ustreznosti odmere odškodnine za posamezno postavko nepremoženjske škode pa so razlogi pomanjkljivi. Zato je ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče tudi ni odgovorilo na pritožbene navedbe tožnika o citirani sodni praksi (zadeva II Ips 283/98) in o teku zamudnih obresti. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu ter stranskemu intervenientu, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija zoper sklep o stroških in glede premoženjske škode ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije

6. Tožnik v reviziji izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Odločitev o stroških postopka, čeprav je vsebovana v sodbi, se šteje za sklep. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sklep o stroških pa ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega 4.172,93 EUR. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se v skladu z drugim odstavkom 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka. Podlaga zahtevkov za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode je različna. Znesek 2.734,84 EUR, ki predstavlja glavnico v zvezi s premoženjsko škodo, ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Zato revizija tudi v tem delu ni dovoljena.

O neutemeljenosti revizije

8. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tožnik utemeljuje s sklicevanjem na okoliščine, ki naj bi ga upravičevale do višje odškodnine. Vendar pa je sodišče druge stopnje vse te okoliščine pri odmeri tudi upoštevalo. Pri tem je pravilno uporabilo temeljni načeli pri odmeri odškodnine: načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih (200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika).

9. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da se je tožnik 9. 5. 1996 poškodoval v prometni nesreči kot sopotnik v vozilu, ki ga je upravljal A. B., in pri tem utrpel razpočno rano v predelu glave (leve sence), udarnino v predel prsnega koša ter lažji pretres možganov. Višina odmerjene odškodnine temelji na dejstvih, ki izhajajo iz zaslišanja tožnika, izvedenskih mnenj dr. L. T., dr. A. M. in dr. A. Z. ter medicinske dokumentacije. Sodišče druge stopnje je pri odmeri pravilno ovrednotilo bolečinsko obdobje, nevšečnosti med zdravljenjem, intenzivnost in trajanje strahu ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in zaradi skaženosti. Primerjava prisojene odškodnine v obravnavani zadevi s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo(1). Revizijsko sodišče je pri presoji pregledalo tudi primer II Ips 283/98, na katerega se v reviziji sklicuje tožnik, ki pa ni primerljiv z obravnavano zadevo, saj je šlo v navedenem primeru za veliko hujšo poškodbo.

10. Neutemeljen je revizijski očitek, da je podana bistvena kršitev določb postopka, ker se pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe ni opredelilo do zadeve II Ips 283/98 in do teka zamudnih obresti. Glede teka obresti so razlogi razvidni v drugem odstavku na sedmi strani drugostopenjske sodbe, da je sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine upoštevalo sodno prakso pa je razvidno iz četrtega odstavka na šesti strani drugostopenjske sodbe. Ker je izpodbijano sodbo vsekakor mogoče preizkusiti (pritožbeno sodišče se je opredelilo do vseh izpodbijanih postavk nepremoženjske škode), očitana kršitev določb postopka ni podana.

11. Po določbi prvega odstavka 307. člena ZPP je iz revizijskih razlogov absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izrecno izvzeta kršitev pravil o krajevni pristojnosti. Zato revizijsko sodišče ni obravnavalo revizijskega ugovora krajevne pristojnosti višjega sodišča. 12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerljive so zlasti zadeve II Ips 146/94, II Ips 750/2009 in II Ips 107/2000.