Jedro

Upoštevajoč drugi odstavek 28. člena ZMed, v skladu s katerim mora biti popravek objavljen v prvi, le če prispe prepozno, pa v drugi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka, je bila tožba, ki bi jo moral tožnik vložiti najkasneje do 23.1.2005, vložil pa jo je šele 22.3.2005, vložena po poteku tridesetdnevnega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 33. člena ZMed.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 22.3.2005, ker je bila vložena po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 33. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01 - 69/06, ZMed).

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila revizijo s pravočasno dopolnitvijo z dne 5.4.2006, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je tožeča stranka že v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje navedla, da ni mislila, da bo celotni zahtevek za objavo popravka z vsemi prilogami objavljen v celoti. Prepričana je bila, da bo glede obsega objave prišlo do uskladitve z urednikom. Iz tega razloga je utemeljeno pričakovala, da bo popravek objavljen februarja. Zavedla jo je nejasna določba ZMed, ki dopušča, da se popravek objavi v naslednji številki, če prispe prepozno, zato ji ne more biti v škodo. Podana je tudi kršitev 34. člena ZMed, ki določa, da mora biti v sporih za objavo popravka prvi narok za glavno obravnavo v osmih dneh od vložitve tožbe, tožena stranka pa mora odgovoriti na tožbo najpozneje na glavni obravnavi. Stališče, da kršitev citiranih določb ni vplivala na pravilnost sodbe, je napačno. Tudi sodišče druge stopnje je ravnalo v nasprotju z 39. členom ZMed, saj ni spoštovalo predvidenih rokov za odločitev sodišča. V dopolnitvi z dne 5.4.2006 tožeča stranka opozarja na predvideno novelo ZMed. Predlagano besedilo 27. člena ZMed izključuje kakršenkoli dvom, v kakšni vsebini je treba objaviti popravek, saj določa, da se to mora storiti "brez sprememb in dopolnitev". Jasnejše je tudi določilo, kdaj je treba objaviti popravek. Če medij izhaja mesečno ali v večjih časovnih presledkih in zahteva po objavi prispe vsaj štirinajst dni pred izidom, mora biti popravek objavljen v prvi izdaji medija po prejemu popravka.

Vsebine druge dopolnitve revizije tožeče stranke z dne 23.6.2006 Vrhovno sodišče ne povzema, ker je prepozna.

Revizija ni utemeljena.

Če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, določen z zakonom, ima tisti, ki zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na katerega območju je sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija, prek katerega je bilo objavljeno obvestilo, na katero se nanaša popravek (prvi odstavek 33. člena ZMed). Tožbo se lahko vloži najkasneje v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z zakonom (drugi odstavek 33. člena ZMed). Sklop pravotvornih dejstev, ki utemeljujejo izgubo pravice tožeče stranke, da zahteva objavo popravka, je naslednji: - članek z naslovom ... je bil objavljen v časopisu A., letnik 4, št. 22, v oktobru 2004; - tožnik je z vlogo z dne 20.11.2004, naslovljeno na direktorja časopisa A. in odgovornega urednika B. B., zahteval objavo prispevka, s katerim je želel ovreči nekatere trditve C. C. v članku; - direktor časopisa in odgovorni urednik sta tožniku z dopisom z dne 11.1.2005 sporočila, da njegovi zahtevi za objavo popravka ne moreta ugoditi; - tožnik je tožbo zaradi objave popravka vložil 22.3.2005;- naslednja, to je 23. številka časopisa A., je bila izdana v mesecu decembru 2004, gospodinjstvom v ... občini pa je bila razdeljena med 22. in 24.12.2004. Upoštevajoč drugi odstavek 28. člena ZMed, v skladu s katerim mora biti popravek objavljen v prvi, le če prispe prepozno, pa v drugi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka, je bila tožba, ki bi jo moral tožnik vložiti najkasneje do 23.1.2005, vložil pa jo je šele 22.3.2005, vložena po poteku tridesetdnevnega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 33. člena ZMed. Tožeča stranka se ne more z uspehom sklicevati, da je mislila, da bosta s tožencem zahtevek za objavo popravka uskladila glede njegovega obsega. Takšno subjektivno razmišljanje spričo dejstva, da sta ji direktor časopisa in toženec z dopisom z dne 11.1.2005 jasno sporočila, da zahtevi za objavo popravka ne moreta ugoditi, ni imelo nobene realne podlage. Četudi je tožnik resnično bil v zmoti zaradi napačne predstave glede bistvene okoliščine, kdaj bo objavljen popravek, takšna zmota ni opravičljiva, saj ni ravnal s skrbnostjo, ki jo je mogoče pričakovati od običajno skrbnega udeleženca s podobnimi lastnostmi kot tožnik v tovrstnem razmerju. Ne glede na novelo ZMed, v skladu s katero je bil črtan drugi odstavek 28. člena(1) in nadomeščen z določbo, da mora biti popravek objavljen, če medij izhaja mesečno ali v večjih časovnih presledkih in zahteva po objavi prispe vsaj štirinajst dni pred izidom, v prvi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka, v vseh drugih primerih pa najkasneje v drugi izdaji oziroma enakovredni oddaji medija po prejemu popravka, konkretne okoliščine ne dopuščajo nobenega dvoma, da bi moral biti popravek, upoštevajoč, da je tožnik njegovo objavo zahteval 20.11.2004, objavljen že v decembrski številki. Tudi v tem primeru tožeča stranka sama nosi breme svoje v (neopravičljive) zmote, če se je zanesla, da bo popravek iz razloga, ker je prispel prepozno, objavljen šele v januarski številki.

Roki, ki jih ZMed predvideva za sodišče (prvi in drugi odstavek 34., prvi in drugi odstavek 38., tretji odstavek 39. člena ZMed), so instruktivni. Njihova zamuda ne prepreči poznejše oprave procesnega dejanja, zato tudi ne more pripeljati do bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (četrti odstavek 384. v zvezi s 378. členom ZPP).

Op. št. (1):