Jedro

Dopolnitev izvedenskega mnenja je del izvedenskega mnenja in ker gre za enoten dokaz, mora tudi stroške dopolnitve izvedenskega mnenja plačati tisti udeleženec, ki je ta dokaz predlagal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o nagradi sodne izvedenke klinične psihologije (I. in II. točka izreka), v III. točki izreka je odločilo o načinu izvršitve plačila nagrade ter v V. točki izreka odločilo, da se plačilo izvede v roku 45 dni od dneva, ko sodna izvedenka prejme sklep ter v VI. točki izreka, da je predlagatelj dolžan v roku 15 dni plačati manjkajoči predujem za podajo izvedenskega mnenja v znesku 442,13 EUR.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje predlagatelj, in sicer zoper V. in VI. točko izreka, smiselno pa zoper odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan založiti manjkajoči predujem za podano izvedensko mnenje. Navaja, da se je z izvedenskim mnenjem v celoti strinjal, predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja ni podal, zato je dolžna nasprotna udeleženka, ki je predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja, stroške slednjega tudi plačati, saj ga je v celoti povzročila sama. Sodišče ni navedlo predpisa, na podlagi katerega bi moral predlagatelj nositi polovico nastalih stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja. Nasprotni udeleženec je stroške izvedenskega mnenja težko plačal, saj je obremenjen s kreditom. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v V. in VI. izreka razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo se nasprotna udeleženka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

6. Nerazumljiva je pritožba predlagatelja zoper V. točko izreka, ki predstavlja odredbo računovodstvu glede plačila izvedenine izvedenki.

7. Iz pritožbe izhaja, da nasprotni udeleženec nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je dolžan v roku 15 dni založiti manjkajoči predujem za podajo izvedenskega mnenja v znesku 442,13 EUR.

8. V predmetnem postopku je nesporno, da sta oba udeleženca predlagala, da se v postopku izvede dokaz z izvedencem. Nasprotna udeleženka je zatem predlagala še dopolnitev izvedenskega mnenja, za katerega pa je bilo potrebno založiti dodaten predujem. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu ustrezno opredelilo do priglašenih stroškov izvedenke in jih tudi pravilno ocenilo v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. 153. člen ZPP, ki se uporablja v zvezi z 42. členom ZNP-1, določa, da, kadar predlagata izvedbo dokaza obe stranki, sodišče odloči, da naj potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih.

9. Dopolnitev izvedenskega mnenja je del izvedenskega mnenja in ker gre za enoten dokaz, mora tudi stroške dopolnitve izvedenskega mnenja plačati tisti udeleženec, ki je ta dokaz predlagal, in ker sta predlog za postavitev izvedenca v predmetnem postopku predlagala oba udeleženca postopka, sta oba dolžna kriti stroške za dopolnitev izvedenskega mnenja.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. V skladu s 101. členom ZNP-1 udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.