Jedro

Pri tožeči stranki bi bilo mogoče opraviti revizijo glede na določbo 25.l člena ZPPOLS, toda le pred 1.5.1998, ko je začel veljati ZZLPPO, ki v 65. členu ni določil, da se podaljša veljavnost določbe 25.l člena ZPPOLS. Zato v času izdaje sklepa prvostopenjski organ ni imel veljavne pravne podlage za postopek revidiranja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v izreku pod 1. točko na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi in odločbo tožene stranke z dne 19.6.2001, odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V izreku pod 2. točko pa je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju Agencija za revidiranje) z dne 24.4.2001, o začetku postopka revizije lastninskega preoblikovanja pri tožeči stranki za obdobje od 1.1.1993 do vpisa privatizacije v sodni register. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ Agencije za revidiranje tudi odločil, da je predmet postopka pregled vseh pravnih poslov in drugih pravnih dejanj v poslovanju in v zvezi z družbenim kapitalom pravne osebe za revidirano obdobje. Prav tako je tožeči stranki naložil, da mora na svojem sedežu zagotoviti pogoje za nemoten pregled in predložiti temeljne in pomožne poslovne knjige s knjigovodskimi listinami za obdobje revidiranja in drugo dokumentacijo, povezano s predmetom postopka revizije ter na zahtevo dati pisna in ustna pojasnila ter izjave s predmetom postopka. Postopek revizije se začne takoj.

V obrazložitvi sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 3., 48., 48a, 49., 49a in Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), 1., 25l člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznosti Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPOLS), 65. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti slovenske razvojne družbe (ZZLPPO). Sodišče prve stopnje navaja, da je s tem, ko je tožeča stranka prenesla svoj družbeni kapital na Sklad RS za razvoj (v nadaljevanju Sklad), v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v njegovi sodbi, opr. št. III Ips 7/2002 z dne 11.12.2002, postala v celotnem obsegu prejšnjega družbenega kapitala last Sklada. Ker je prenesla s pogodbo svoj družbeni kapital na Sklad pred 5.12.1992 (dan uveljavitve ZLPP), ob uveljavitvi ZLPP družbenega kapitala ni imela več. Zato ni bila subjekt lastninskega preoblikovanja po ZLPP in se ni lastninila niti privatizirala po ZLPP. Zato lahko določbe 49. in 49a člena ZLPP po reviziji lastninskega preoblikovanja veljajo le za podjetja, na katera se je ZLPP nanašal, to je na podjetja, ki so imela ob uveljavitvi ZLPP družbeni kapital in so se morala lastninsko preoblikovati po ZLPP. Ker opravlja Agencija za revidiranje na podlagi 3. odstavka 1a člena Zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje (ZAPPNI), postopek revizije po določbah 49. oziroma 49a člena ZLPP in ugotavlja oškodovanje družbenega premoženja po določbah 48. člena ZLPP, v obravnavanem primeru določbe 3. odstavka 1a člena ZAPPNI ne morejo biti zakonska podlaga za začetek revizije lastninskega preoblikovanja pri tožeči stranki, ki se ni lastninsko preoblikovala po določbah ZLPP. S kasnejšo uveljavitvijo ZZLPPO dne 1.5.1998 je prenehala veljavnost ZPPOLS z izjemo posameznih določb, pri čemer pa veljavnost 25l člena ZPPOLS ni bila podaljšana in je tako z uveljavitvijo ZZLPPO prenehala zakonska podlaga, po kateri bi lahko Agencija za revidiranje opravljala postopek revizije lastninskega preoblikovanja tudi pri pravnih osebah, ki se niso lastninsko preoblikovale in privatizirale po določbah ZLPP. Ker za začetek postopka revizije pri tožeči stranki prvostopenjski organ ni imel zakonske podlage, je njegov sklep nezakonit. Ker pa te nezakonitosti ni odpravila tožena stranka, je nezakonita tudi njena odločba.

Tožena stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v ZAPPNI določeno, da Agencija za revidiranje opravlja dve vrsti revizije: prvo revizijo za obdobje od 1.1.1990 do 31.12.1992 in drugo revizijo za obdobje od 1.1.1993 do vpisa v sodni register. Druga revizija je bila uzakonjena z ZAPPNI, s katerim je bila ustanovljena tožena stranka. Pooblastilo za opravljanje revizijskih postopkov od 1.1.1993 ima v 3. odstavku 1a člena ZAPPNI. V obravnavani zadevi obstaja utemeljen sum, da je pri tožeči stranki v obdobju od 1.1.1993 do vpisa privatizacije v sodni register prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala oziroma premoženja. Tožena stranka se je pri oceni, ali je v obravnavanem primeru podan utemeljen sum, oprla na revizijsko poročilo z dne 13.12.1995, v katerem so opisane konkretne oblike pri tožeči stranki ugotovljenih oškodovanj družbene lastnine v smislu 48. in 48a člena ZLPP. Po presoji tožene stranke prenos družbenega kapitala na Sklad ne predstavlja zaključene privatizacije. V času opravljanja revizije (od 15.5.do 12.11.2001 z vmesnimi prekinitvami) privatizacija tožeče stranke še ni bila v celoti izvedena in je bila opravljena revizija do 31.12.2002. Stališče vrhovnega sodišča v sodbi, št. III Ips 7/2002 se nanaša na tako imenovano prvo revizijo in ga prvostopenjsko sodišče ni pravilno upoštevalo pri odločanju. Tožena stranka, ki je opravljala pri tožeči stranki tako imenovano drugo revizijo za obdobje od 1.1.1993 do vpisa privatizacije v sodni register, je ravnala zakonito. Zato predlaga vrhovnemu sodišču, da spremeni izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Odgovori na pritožbo tožene stranke niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih navaja v izpodbijani sodbi.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je v času izdaje sklepa prvostopenjskega organa bila podana veljavna pravna podlaga za postopek revidiranja.

Ker je tožeča stranka po podatkih spisov svoj družbeni kapital prenesla na Sklad in s tem postala last Sklada še pred uveljavitvijo ZLPP, bi bilo sicer mogoče pri njej opraviti revizijo glede na določbo 25l člena ZPPOLS, toda le pred 1.5.1998, ko je začel veljati ZZLPPO. V določbi 65. člena ZZLPPO pa ni določeno, da se podaljša veljavnost določbe 25l. člena ZPPOLS, kar pomeni, da je z uveljavitvijo ZZLPPO prenehala veljati. Postopki revidiranja lastninskega preoblikovanja in postopki preverjanja finančno materialnega poslovanja, ki jih je na dan uveljavitve tega zakona vodila Agencija za revidiranje, pa se dokončajo po sedaj veljavnih predpisih (66. člen ZZLPPO). Zato ima sodišče prve stopnje prav, ko v izpodbijani sodbi navaja, da je bil sklep prvostopenjskega organa z dne 24.4.2001, izdan po prenehanju veljavnosti 25l člena ZPPOLS, ki je veljal od 7.10.1995 do 1.5.1998. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča za postopek revidiranja ni bilo pravne podlage .

Ker v danem primeru torej ni bil pravilno uporabljen materialni zakon v postopku izdaje upravnega akta in je bila s tem kršena določba iz 1. točke 1. odstavka 25. člena ZUS, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je odpravilo izpodbijani upravni akt tožene stranke na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.