Jedro

Za dodelitev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi pogoj, ki se veže na premoženje prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 1771/2013 zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zaradi vložitve predloga za izvršbo na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Postojni opr. št. N 7/2012. Ugotovila je, da je prosilko šteti za samsko osebo. Iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Postojni N 7/2012 z dne 19. 2. 2013 izhaja, da je prosilka skupaj z B.B. solastnica stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu …., do 1/2 celote. Gre za podatek, ki v zemljiški knjigi še ni vpisan. Na podlagi vpogleda v javne podatke o nepremičninah na spletnem portalu GURS-a, je tožena stranka ugotovila, da znaša ocenjena vrednost stanovanja v katerem prosilka ne živi 115.468,00 EUR, torej znaša prosilkin solastniški delež 46.223,00 EUR. Tako je bilo potrebno, skladno z drugim odstavkom 24. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), predmetno stanovanje šteti kot premoženje prosilke, vrednost prosilkinega deleža pa presega premoženjski kriterij za dodelitev BPP v višini 13.780,00 EUR. Ker torej vrednost nepremičnine v lasti prosilke presega vrednost 13.780 EUR, ni upravičena do BPP. Ker presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP, tožena stranka v nadaljevanju niti ni presojala, ali je izpolnjen finančni kriterij po določbi 14. člena in objektivni kriterij po določbi 24. člena ZBPP, ki morata biti izpolnjena kumulativno.

2. Prosilka v vloženi tožbi oporeka odločitvi tožene stranke in pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih želi stanovanje prodati. Pojasnjuje tudi, da nima denarja za vložitev tožbe, ker ni zmožna plačati stroškov sodnega cenilca, zato ponovno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Posebnega odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

6. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi pogoj, ki se veže na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona, v povezavi z 152. členom ZUJF, se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč, torej so njegovi dohodki manjši od predpisanega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. 7. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je tožnica navedla v svoji vlogi in na javno dostopne podatke GURS. Gre za podatek o vrednosti stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu …., katerega solastnica (do 1/2 celote) je tožnica in ki znaša 115.468,00 EUR, prosilkin delež pa 46.223,00 EUR. Med strankama upravnega spora ni sporna ne vrednost stanovanja kot celote, ne vrednost prosilkinega deleža, torej niso sporne vrednosti na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev, da tožničino premoženje presega vrednost 13.780 EUR. Glede na navedeno, pa je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega 13.780,00 EUR.

8. Tožnica kot sporno izpostavlja svoje slabo finančno in socialno stanje in zaradi tega potrebo, da stanovanje v katerem prebiva sin čim prej proda, vendar ti tožbeni ugovori, v povezavi z nesporno ugotovitvijo, da razpolaga s premoženjem, ki presega cenzus 13.780 EUR, na drugačno odločitev sodišča ne morejo vlivati. Dodelitev BPP je namreč odvisna le od ugotovitve, ali so za to izpolnjeni pogoji določeni v ZBPP (to je premoženjski pogoj in verjetnost izgleda zadeve za uspeh), zato sodišče prej navedenih ugovorov ne more upoštevati.

9. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.