Jedro

Pri določitvi načina uporabe solastne stvari (ki je v tem primeru začasne narave; v teku je postopek razdelitve solastne stvari) ni mogoče (niti ni treba) povsem natančno upoštevati solastniških deležev.

Ne drži stališče pritožnice, da sodišče ne more odločiti o načinu uporabe solastne stvari, dokler niso izvedena obsežna investicijska vlaganja. Ureditev enega razmerja ni odvisna od ureditve drugega

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku odločiti o stroških uporabe (obratovalnih stroških). Pri tem naj opredeli, kateri stroški (npr. voda, elektrika, odvoz smeti ipd.) se nanašajo na posamezni del stavbe (stavbo), ki jih nosi posamezni udeleženec sam, in kateri stroški na posamezni prostor, ki je v souporabi več udeležencev (kurilnica, skupni vhod in vetrolov). Pomembno je tudi, kateri stroški in kakšen delež stroškov glede na celoto odpadejo na posamezni prostor v souporabi (npr. kakšen delež elektrike odpade na kurilnico/skupni vhod/vetrolov glede na celoto), ki se potem deli med udeležence po določenem razmerju.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi glede stroškov uporabe (v 1., 2., 3., 4. in 5. točki) in obratovalnih stroškov (v 6. točki) ter glede stroškov nepravdnega postopka (II. in III. točka izreka) in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu izpodbijani sklep potrdi.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) uredilo razmerja med solastniki tako, da:

1.(1) A. in mld. B. uporabljata v celoti stavbo C. 10,  ID znak: 0000 -754 in nosita stroške uporabe stavbe, razen prostora iz točke 4, prvi odstavek, kurilnica, ki ostane v souporabi z D.; (2) D. uporablja stanovanje v prvi etaži (v pritličju) stavbe C. 8, ID znak: 0000-753-1 in nosi stroške uporabe tega dela D. in ter souporablja z E. skupni vhod in vetrolov ID znak: 0000-753-3 in v tem delu nosita stroške uporabe vsaka do polovice; (3) E. uporablja stanovanje v drugi in tretji etaži stavbe C. 8, ID znak 0000-753-2 in nosi stroške uporabe tega dela ter souporablja skupni vhod in vetrolov ID znak 0000-753-3 z D. in stroške uporabe tega dela nosita vsaka do polovice; (4) prostor v Vili X, kurilnico souporabljajo: A. in mld. B. ter D. Stroške uporabe tega dela si delijo A.  in mld. B. do polovice in D. do polovice. Iz prostorov, kurilnice in drvarnice v Vili X, kjer se nahajajo tudi kolesa in kanu E. ter vse orodje in ostale premične stvari, ki so namenjene vzdrževanju nepremičnin, ki so predmet ureditve razmerij, lahko vsak udeleženec v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa odnese te stvari iz teh prostorov bodisi premične stvari, ki so v solasti udeležencev ali svoje osebne stvari in jih lahko shrani v oba pomožna lesena objekta. A. in mld. B. sta dolžna tak poseg dopustiti E. in D., po predhodni najavi; (5) oba pomožna lesena objekta ostaneta v souporabi vseh udeležencev postopka in si stroške uporabe vsakega od objektov delijo: A. in mld. B. do 1/3, E. do 1/3, D. do 1/3; (6) predlog, da se odloči tudi o skrbi za redno vzdrževanje in obratovalne stroške, se zavrže; (7) izvedensko mnenje izvedenca mag. Jožeta Dolanca z dne 13. 4. 2019 v zadevi N 48/2015 je del sklepa (priloga A6 tega spisa). Nadalje je sklenilo, da skupne stroške postopka sodno takso za predlog v znesku 35 EUR nosijo udeleženci glede na solastne deleže. E. je dolžna v roku 15 dni plačati A. in mld. B. 17,50 EUR skupnih stroškov, D. 8,75 EUR skupnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (II. točka izreka). Predlagatelja in nasprotni udeleženki nosijo vsak svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožila druga nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v I. točki izreka razveljavi in predlog za ureditev razmerij med solastniki v celoti zavrne (podrejeno zavrže) ter spremeni odločitev glede stroškov postopka tako, da predlagatelja sama nosita skupne stroške postopka, prav tako predlagateljema naloži stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Nenazadnje podredno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi v I., II. in III. točki izreka in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

2.Prvostopenjsko sodišče je v veliki meri preseglo predlog predlagateljev in odločalo izven meja postavljenega zahtevka. Tudi v nepravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenega predloga. Sodišče ne more urejati razmerij mimo predloga in se ne sme lotiti urejanja razmerij, ki v predlogu niso opisana. V predlogu sploh ni bila opisana souporaba kurilnice in toplotne črpalke, predlog se ni opredeljeval do premičnin, ki se nahajajo v teh objektih, kaj šele do upravičenj, kdo je lastnik kakšne premičnine, kaj se posameznemu udeležencu dovoljuje, da po svoji volji odnese. Takšna pavšalna in dokazano nepodprta odločitev sodišča, da se lahko kolesa in kanu E. ter vse orodje odnese, generira lahko celo nove spore. Kanu, ki ga omenja sodišče, je namreč last F., ki ga tudi redno uporablja. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb nepravdnega postopka (8., 14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

2.Druga nasprotna udeleženka je nasprotovala predlogu predlagateljev za ureditev razmerij, saj objektivne okoliščine dejanskega stanja objektov (predvsem stavbe Vila X in stanovanje v prvi etaži v stavbi Vila Y) ne omogočajo redne uporabe teh nepremičnin brez nujnih investicijskih vzdrževalnih del. Objekti niso primerni za bivanje. Objekt Vila X je trenutno neprimeren in nevaren za uporabo. Sodišče se v zvezi s tem ni opredelilo do listin, predvsem do Mnenja o stanju objekta Vila Y, gradbeni nadzori z dne 25. 8. 2023, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

2.Predlagatelja v zvezi s tem, da obstoji nesoglasje med solastniki glede uporabe solastne stvari, nista podala nobenih trditev, še manj pa dokazov. Trdita, da objektov ne uporabljata zaradi njune dotrajanosti in ker ne čutita družinske povezanosti s temi objekti in ostalimi solastniki. Predlagateljema ni bila nikoli onemogočena uporaba obravnavanih nepremičnin, nepremičnine lahko uporabljata enako kot druga nasprotna udeleženka. Predlog je zato vsebinsko nesklepčen, kar že samo po sebi narekuje zavrnitev takšnega predloga.

2.Stanovanje v prvi etaži Vile Y in stavba Vila X nista v takšnem stanju, da bi bilo mogoče določiti način njune samostojne uporabe. Vila X je trenutno neuporabna brez izvedbe obsežnih investicijskih vlaganj, ki daleč presegajo redno vzdrževanje, kar pomeni, da ne more služiti svojemu osnovnemu namenu in ne omogoča uporabe. Pri Vili X gre dejansko za nevaren objekt. Sodišče brez predhodne odločitve o nujnih investicijskih posegih, ki bi posledično omogočili uporabo objektov, ni imelo podlage, da bi odločilo o uporabi nepremičnine, ki se je ne sme uporabljati.

2.Trenutna infrastruktura in zasnova teh objektov ne omogočata ločene uporabe Vile X brez sočasne uporabe Vile Y. Predlog zato ni izvedljiv. Sodišče ni upoštevalo, da se v drvarnici nahajajo drva, ki se uporabljajo za ogrevanje pritličja Vile Y, zaradi česar bi morali imeti predlagatelja in druga nasprotna udeleženka tudi ta del v souporabi. Poleg tega se sodišče ni ustrezno opredelilo do souporabe skupnega prostora v Vili X (berštat), kjer se nahaja orodje za vzdrževanje vrta in dostop do vode za zalivanje vrta. Ker vrt ostaja v souporabi, bi vsi solastniki morali imeti tudi ta prostor v souporabi. Tudi ni res, da bi se lahko vse premičnine enostavno prenesle v leseno lopo, saj za to ni dovolj prostora, prav tako ti objekti niso ustrezno zaščiteni in niso primerni za hranjenje vseh predmetov (npr. lesenega kanuja).

2.Sodišče je zavrnilo odločitev o kritju stroškov rednega vzdrževanja in stroškov obratovanja, čeprav so ti stroški neločljivo povezani z možnostjo uporabe nepremičnin. Sklep pavšalno določa, da je posamezni udeleženec dolžan kriti stroške uporabe, vendar ne pojasni, kaj naj bi ti stroški konkretno zajemali. Sklep ne določa jasne razdelitve finančnih obveznosti med udeleženci, kar povzroča zmedo in pravno negotovost. Teleološka razlaga pojma uporabe nepremičnine nujno vključuje tudi stroške rednega vzdrževanja in obratovanja, saj brez teh stroškov nepremičnin sploh ni mogoče uporabljati v skladu z njihovim namenom.

2.Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, kako je sodišče sledilo idealnim solastniškim deležem na obravnavanih nepremičninah ter skladno z njim določilo način uporabe. Razmerja med solastniki je namreč treba urediti tako, da ne bo eden prikrajšan, drugi pa obogaten za uporabo nepremičnine prek svojega solastnega deleža.

2.Predlog predlagateljev je več kot očitno namenjen zgolj prejudiciranju odločitve v delitvenem postopku, da bi lahko predlagatelja izkazovala svoj upravičen interes na I. iz naslova posesti in uporabe, kot bi bila določena v postopku. Pred tem sta v delitvenem postopku zatrjevala interes za Vilo Y. Predlagatelja ne kažeta nikakršnega interesa za uporabo ali skrbi za redno vzdrževanje objektov, ki v času sodnih postopkov propadajo, pri čemer zgolj druga nasprotna udeleženka plačuje vse stroške, ki izhajajo iz pritličja Vile Y in Vile X. Slednja je tudi poskrbela za prenovo kanalizacije na obeh objektih, predlagatelja pa sta temu nasprotovala.

3.Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila. Predlagata njeno zavrnitev.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče v postopku za ureditev razmerij odloča takrat, ko med solastniki ni bilo doseženo soglasje (med drugim) o načinu uporabe stvari v solastnini (149. člen ZNP-1). Neutemeljen je pritožbeni očitek, da predlagatelja nista navedla nobenih trditev glede nesoglasja med solastniki glede uporabe solastne stvari. Predlagatelja sta v 2. točki predloga izrecno navedla, da se solastniki o tem ne morejo dogovoriti (in tudi ne o načinu upravljanja). Da med solastniki ni soglasja glede uporabe solastnih stvari, pa je razvidno tudi iz navedb in dejanj tekom postopka na prvi stopnji.

6.V skladu z določbo 23. člena ZNP-1 mora predlog vsebovati opis razmerja oz. stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe in druge potrebne podatke. V nepravdnem postopku sodišče ureja razmerje. Predlagatelj mora to razmerje sicer opisati, vendar zahtevek ni bistvena sestavina predloga. Sodišče ni vezano na predlagani način ureditve razmerja, temveč upošteva tudi interese in pobude drugih udeležencev.

7.Sodišče je na predlog predlagateljev odločilo o načinu uporabe stvari v solastnini, in sicer glede stavb Vile Y, Vile X ter glede lesenih objektov.

7.Gre za enega izmed predmetov postopka za ureditev razmerij med solastniki (149. člen ZNP-1).

7.O tem je sodišče prve stopnje tudi odločalo (in o ničemer drugem). Ker sodišče ni vezano na predlagani način ureditve razmerja, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prekoračilo predlog, ko je odločilo tudi glede souporabe kurilnice in toplotne črpalke, ki so del spornih objektov.

7.Tudi odločitev sodišča glede možnosti prenosa premičnin iz prostorov, kurilnice in drvarnice v Vili X v lesena objekta, pomeni odločitev o načinu uporabe teh prostorov. Sodišče udeležencem postopka ni naložilo izpraznitve, temveč le dalo možnost nasprotnima udeleženkama (in predlagateljema), da svoje stvari odneseta iz Vile X, ki je bila dodeljena v izključno uporabo predlagateljema (razen kurilnice). Tudi o lastninski pravici posamezne premične stvari se sodišče ni opredelilo. Če bo med solastniki (ali tretjimi osebami) prišlo do spora o (izključni) lastninski pravici na posamezni premičnini (kot npr. kanu, kolesa), bo o tem odločalo sodišče v pravdnem postopku.

8.Sodišče prve stopnje je uporabo solastnih stvari razdelilo tako, da so udeleženci dobili čim bolj zaključene celote in se zato v začasni posesti čim manj motijo (tč. 9).

8.Pritožnica se ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje glede dodelitve uporabe solastne stvari prvi nasprotni udeleženki (stanovanje v drugi in tretji etaži stavbe Vile Y) in lesenih objektov vsem udeležencem.

8.Sporna je tako le dodelitev uporabe Vile X predlagateljema in pritličnega stanovanja v Vili Y pritožnici (ob souporabi kurilnice).

8.Sodišče se v obrazložitvi res ni izrecno ukvarjalo z vprašanjem, kako je pri dodelitvi uporabe upoštevalo solastniške deleže (predlagatelja sta solastnika vsak do 1/8, prva nasprotna udeleženka do 1/2, druga nasprotna udeleženka do 1/4), vendar pa je ob dejstvu, da prvi nasprotni udeleženki za uporabo pripada druga in tretja etaža Vile Y, uporabo Vile X lahko namenilo bodisi le predlagateljema ali pa drugi nasprotni udeleženki, oba predlagatelja skupaj in pritožnica pa imajo enak solastniški delež (1/4).

8.Sodišče je udeležence postopka opozorilo (dopis z dne 14. 2. 2024 - r. št. 82), da je treba glede na solastne deleže izenačiti lastninske položaje vseh solastnikov z določitvijo nadomestila (uporabnine) za tisti del, ki ne ustreza solastniškemu deležu.

8.Predlagatelja sta zatrjevala, da vrednosti ustrezajo vknjiženim solastniškim deležem (pripravljalna vloga z dne 4. 3. 2024), zato določitev plačila uporabnine oziroma nadomestila ni potrebno, nihče od solastnikov pa tega tudi ni zahteval (l. št. 149).

8.Druga nasprotna udeleženka tudi ne konkretizira, v čem oz. kako je dejansko prikrajšana pri svoji uporabi glede na njen solastniški delež, v svoji vlogi z dne 20. 3. 2024 je zatrjevala, da so deleži sporni in bi bila vsakršna določitev uporabnine posledično nepravična do vsakega udeleženca tega postopka (l. št. 153).

8.Določitve nadomestila pritožnica ni zahtevala.

7.Dejstvo je, da pri določitvi načina uporabe solastne stvari (ki je v tem primeru začasne narave; v teku je postopek razdelitve solastne stvari) ni mogoče (niti ni treba) povsem natančno upoštevati solastniških deležev. Sodišče prve stopnje je tako v tem postopku glede na okoliščine primera upoštevalo edini možni (in življenjski) kriterij, da vsak od udeležencev dobi čim bolj zaključeno celoto. Pritožnica je na naroku dne 12. 9. 2023 predlagala, da se ji dodeli v uporabo Vila X in souporaba sanitarij v pritličju Vile Y (l. št. 107). Ravno takšna dodelitev uporabe stavbe bi lahko povzročala dodatne spore med solastniki, saj sanitarije predstavljajo (intimen) prostor, ki praviloma ni primeren za souporabo med solastniki, ko ne gre za ožje družinske člane. Drugače je glede kurilnice, ki je skupna obema stavbama. Tudi če je druga nasprotna udeleženka do sedaj skrbela za vzdrževanje tako Vile Y (pritličje) kot tudi Vile X, še ne pomeni, da ima pri dodeljevanju stvari v uporabo kakršnokoli prednost (iz pritožbe je razvidno, da je sprožila nov sodni postopek iz naslova povračila stroškov). Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je druga nasprotna udeleženka v vlogi z dne 20. 3. 2024 (r. št. 87) podredno, pod pogojem, da so podani pogoji za odločitev o prepustitvi v uporabo, strinja s tem, da pridobi stanovanje v Vili Y pod pogojem, da to ne vpliva na končno odločitev o razdelitvi solastnine (kar v resnici ne sme vplivati).

8.Sodišče je Vilo X dodelilo v uporabo predlagateljema (razen kurilnice). Glede premičnin, ki se nahajajo v drvarnici ali kurilnici Vile X, je odločilo, da se lahko premestijo v pomožna lesena objekta. Logična posledica ureditve razmerij glede načina uporabe je, da nasprotni udeleženki določenih prostorov v Vili X ne bosta mogli več uporabljati. Premične stvari bosta lahko hranili v pomožnih objektih ali pa bosta morali za to poiskati ustrezen prostor v stavbi, ki jima je bila dodeljena v uporabo. Pritožnica prvič v pritožbi omenja prostor "berštat" in dostop do vode za zalivanje vrta, kar je nedovoljena pritožbena novota (286. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče je zato ne sme upoštevati. Da pritožnica ne more na drug način zalivati vrta (iz stanovanja, ki ji je bil dodeljen v uporabo), tudi sicer iz navedb pritožnice ni razvidno.

9.Sodišče je v tem postopku odločilo le o načinu uporabe stvari v solastnini. Ali bosta predlagatelja dejansko (lahko) uporabljala Vilo X, ni odločilno dejstvo, prav tako ne, ali so potrebna nujna vzdrževalna dela v obeh stavbah. Če solastniki ne bodo dosegli soglasja o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini, oziroma o načinu upravljanja, bodo morali vložiti nov predlog za ureditev razmerij med solastniki (149. člen ZNP-1). Ne drži stališče pritožnice, da sodišče ne more odločiti o načinu uporabe solastne stvari, dokler niso izvedena obsežna investicijska vlaganja. Ureditev enega razmerja ni odvisna od ureditve drugega. Druga nasprotna udeleženka predloga za ureditev tega vprašanja kljub pozivom sodišča (r. št. 82) ni podala. Če bi, bi sodišče odločilo tudi o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini (če soglasja med solastniki ni).

10.Sodišča v civilnem postopku niso pristojna za odločanje o vprašanjih, ki spadajo na upravno področje (glede nevarnosti objektov z vidika gradbenih predpisov). Sodišče zato tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, ko se ni posebej opredelilo do predložene listine - Mnenja o stanju objekta z dne 25. 8. 2023, iz katerega naj bi izhajalo, da je objekt Vila X trenutno neprimeren in nevaren za uporabo.

11.V skladu z določbo 152. člena ZNP-1 sodišče v sklepu, s katerim odloči o ureditvi razmerij med solastniki, odloči tudi, v kakšnem sorazmerju krijejo solastniki stroške vzdrževanja, upravljanja in uporabe. V konkretnem primeru torej glede stroškov uporabe (saj je bil le to predmet postopka).

12.Pritrditi je pritožbenim razlogom, da je odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov uporabe in obratovalnih stroškov4 kontradiktorna, nekonkretizirana in nejasna, kar povzroča zmedo in pravno negotovost. Pri obratovalnih stroških gre za stroške v zvezi z dobavami in storitvami, potrebnimi za zagotovitev pogojev bivanja v posameznem delu in v stavbi kot celoti.5 Pojem strošek uporabe pokriva tudi obratovalne stroške. Sodišče prve stopnje je tako storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 42. členom ZNP-1), ko je na eni strani stroške uporabe (pavšalno) razdelilo med udeležence, na drugi stranki pa predlog glede obratovalnih stroškov zavrglo. Pritožbi druge nasprotne udeleženke je bilo treba zato v tem delu ugoditi, sklep v tem delu razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Posledično je sodišče razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji.

13.Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku odločiti o stroških uporabe (obratovalnih stroških). Pri tem naj opredeli, kateri stroški (npr. voda, elektrika, odvoz smeti ipd.) se nanašajo na posamezni del stavbe (stavbo), ki jih nosi posamezni udeleženec sam, in kateri stroški na posamezni prostor, ki je v souporabi več udeležencev (kurilnica, skupni vhod in vetrolov). Pomembno je tudi, kateri stroški in kakšen delež stroškov glede na celoto odpadejo na posamezni prostor v souporabi (npr. kakšen delež elektrike odpade na kurilnico/skupni vhod/vetrolov glede na celoto), ki se potem deli med udeležence po določenem razmerju.

14.Pritožbeno sodišče je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, saj kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more odpraviti samo. Poleg tega je treba za odločitev o stroških uporabe ugotoviti cel sklop dejstev (vrsto stroškov, deleže posameznih stroškov glede na celoto, razmerja med solastniki), ki bi jih prvič ugotavljalo šele pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da kljub temu da je bil predlog vložen v letu 2021, delna razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo prvič. Če bi pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo ter ugotavljalo dejstva, ki se nanašajo na stroške uporabe, se postopek ne bi bistveno skrajšal, medtem ko bi ob zgoraj ugotovljenih okoliščinah s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

15.V preostalem je pritožba glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče v tem delu ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je v tem delu zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

16.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1.