Jedro

V primeru gozdne tatvine se sodišče ne more opreti zgolj na podatke katastrske meje o dejstvu, ali je obdolženec sekal na svojem ali tujem zemljišču. Predhodno vprašanje je potrebno rešiti na osnovi veljavne zakonodaje o ugotavljanju meje kot je to predvideno v Zakonu o nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja gozdne tatvine po čl. 158/II v zvezi s I. odst. KZ RS in mu po čl. 52 KZ SFRJ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po II. odst. 158.čl. KZ RS določilo kazen 5 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in s posebnim pogojem, da je dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe oškodovanki, poravnati škodo v znesku 30.000 SIT, sicer se bo pogojna obsodba preklicala in določena kazen izvršila. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo storški kazenskega postopka in povprečnina v znesku 15.000,00 SIT. Obdolženec je dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti plačati oškodovanki 30.000 SIT pod izvršbo.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica, zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Pritožba obdolženčeve zagovornice je utemeljena.

Pritrditi je pritožbenim izvajanjem obdolženčeve zagovornice, da je glede na dosedaj izvedeni dokazni postopek dejansko stanje očitanega kaznivega dejanja ugotovljeno zmotno. Zaključek izpodbijane sodbe, da se je obdolženec zavedal, da seka v tujem gozdu je neprepričljiv. Ob dejstvu, da se je sodišče prve stopnje samo odločilo kot predhodno vprašanje rešiti vprašanje meje med gozdnima parcelama last oškodovanke in obdolženčeve matere in sicer na osnovi mapne meje, kot je bila pred leti sicer strokovno ugotovljena po zaslišani priči, pa od obdolženčeve matere nikoli priznana, je prvostopni zaključek, da je obdolženec sekal v zavesti, da to počne v tujem gozdu vsaj preuranjen in zato zmoten. Očitno je le, da obstaja spor o meji med obdolženčevo materjo in oškodovanko, dalje da je tudi, poleg geometra, gozdar, prav tako zaslišan kot priča, ugotavljal mejo med parcelama po mapnih kopijah in da oškodovanka tako mejo sprejema kot pravo. Za gotovost, da se je obdolženec zavedal, da seka v tujem gozdu, je v izvedenih dokazih premalo podlage, zato je dejansko stanje zaenkrat ugotovljeno zmotno. Nobena od strank - mejašev, niti oškodovanka, niti obdolženčeva mati ni sprožila postopka za sodno ugotovitev meje, vztrajata pa oškodovanka na mapni meji, dočim obdolženčeva mati na uživalni meji, ki pa jo sodišče prve stopnje zaenkrat sploh ni ugotovilo. Za rešitev predhodnega vprašanja kje je meja, je nujno v tem postopku, ko se ugotavlja kazenska odgovornost za zatrjevano gozdno tatvino, in sicer obstoj zavesti obdolženca, da je sekal v tujem gozdu in ne v gozdu matere po njeni odredbi, izvesti tudi dokaz z ogledom na kraju samem in potem s pričami in drugimi dokazi, tudi že izvedenimi, ugotavljati, kje naj bi potekala eventuelna uživalna meja in kje v kompleksu spornega zemljišča so bila drevesa posekana in to posvedočiti ne samo z zapisnikom, ampak tudi z ustrezno skico, ki naj bi jo kot izvedenec napravil tudi ustrezen geometer. Če bo po tako dopolnjenem postopku jasno, da je s svojim ravnanjem obdolženec posegel ne samo v sporno zemljišče - površino, ampak na zemljišče, kjer ni dvoma, da gre za gozd last oškodovanke, potem utegne biti zaključek o zavesti, da je obdolženec sekal v tujem gozdu pravilen, sicer pa je vsako zaključevanje na osnovi sicer dokazane mapne meje preuranjeno in zato zmotno, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ponoviti vse doslej izvedene dokaze in dokazni postopek dopolniti še z ogledom spornega zemljišča na kraju samem ter kot predhodno vprašanje odločiti o tem, kje poteka dejanska meja med parcelama oškodovanke in obdolženčeve matere, seveda s pritegnitvijo strokovnjakov geometrov - sodnih izvedencev k ogledu in izdelavi izmer ter skice, po možnosti zaslišati tudi ev.

priče, ki jim je eventuelno znana uživalna meja med navedenima parcelama ter nato odločiti o utemeljenosti obtožbe zoper obdolženca.