Jedro

Okoliščina, da je oče nasprotne udeleženke upokojeni državni tožilec, pred tem pa sodnik na pristojnem sodišču, sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Predlagatelj je pri Okrožnem sodišču v A. zoper nasprotno udeleženko vložil predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, pri čemer ni bil dosežen sporazum o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo, preživljanju otrok in stikih.

2. V eni od kasnejših vlog je predlagatelj podal predlog za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V njem navaja, da je nasprotna udeležena hči upokojenega državnega tožilca, ki naj bi bil dlje časa tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu, pred tem pa sodnik na Okrožnem sodišču v A. Tožilstvo in sodišče sta do pred kratkim poslovala v isti stavbi. Zaradi navedenega naj bi imel tesna osebna poznanstva s sodniki na Okrožnem sodišču v A. Nasprotna udeleženka naj bi bila osebna prijateljica dveh strokovnih sodelavk na Okrožnem sodišču v A., ti dve prijateljici pa naj bi s sodniki na pristojnem sodišču že govorili o obravnavani zadevi v smeri favoriziranja nasprotne udeleženke. Predlagatelj sam je zaposlen kot kriminalistični inšpektor na policiji v A. in redno sodeluje z Okrožnim sodiščem, nasprotna udeleženka pa naj bi mu grozila, da ga bo z razkritjem podatkov in osebnega in družinskega življenja osramotila pred sodiščem. Predlaga prenos pristojnosti na sodišče izven vplivne sfere nasprotne udeleženke in njenega očeta.

3. Nasprotna udeleženka je na predlog odgovorila in zanikala, da bi imela kakršna koli poznanstva z osebjem na pristojnem sodišču. Nobenih tamkajšnjih strokovnih sodelavk naj bi ne poznala. Njen oče je bil pred letom 1991 pet let preiskovalni sodnik na tem sodišču, nato pa okrožni državni tožilec (vodja tožilstva ni bil), je pa že sedem let upokojen in na sodišču ne dela več nihče od njegove generacije. S čim naj bi bila sama favorizirana, predlagatelj pa očrnjen, predlagatelj ne pojasni; je pa sam vložil predlog prav pred pristojno sodišče in ni jasno, zakaj je delegacijo predlagal šele sedaj. Oče naj bi ji pomagal samo s posojilom denarja, da je lahko izplačala predlagatelja, nikoli pa ni izjavil, da bo uporabil svoj vpliv v predmetnem postopku. Prenosu pristojnosti nasprotuje tudi zato, ker bo to povečalo stroške postopka.

**Odločitev o predlogu**

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.1

6. Vendar pa navedbe v predlogu ne dajejo podlage za tako ugotovitev. Okoliščina, da je oče nasprotne udeleženke upokojeni državni tožilec, pred tem pa sodnik na pristojnem sodišču, sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.2 Drugače bi sicer lahko bilo v primeru izkazanih tesnih prijateljskih odnosov med njim in tam zaposlenimi (če bi hkrati šlo še za manjše sodišče, kar pa ne gre), vendar so ti zatrjevani le na pavšalni ravni, predvsem pa prepričljivo ovrženi s pojasnili nasprotne udeleženke, da je bil njen oče sodnik tam še pred letom 1991, nato pa zgolj državni tožilec v isti stavbi ter da je upokojen že sedem let in zaposlenih tam več ne pozna. Iz predlogu priloženih sms sporočil ne izhaja nič takega, kar bi kazalo na nasprotno. Zatrjevanje prijateljevanja nasprotne udeleženke s strokovnima sodelavkama na pristojnem sodišču ni z ničimer izkazano; nasprotna udeleženka kakršno koli poznanstvo zanika. Enako velja za domnevne grožnje o razkritju podrobnosti iz osebnega življenja. Vrhovno sodišče zato ne vidi razloga za dvom o neodvisnosti ali nepristranskosti sodnikov na sodišču, ki je pristojno obravnavati zadevo.

7. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Podobno sklep VS RS III R 24/2011 z dne 10. 11. 2011. 2 Po sodni praksi VS RS sorodstveno razmerje stranke z upokojenim delavcem sodišča samo po sebi ni drug tehten razlog iz 67. člena ZPP. Glej npr. sklepe I R 30/2002 z dne 17. 4. 2002, I R 143/2007 in I R 144/2007, oba z dne 25. 10. 2007, podobno I R 53/2005 z dne 21. 4. 2005. Drugače VS RS sicer v zadevi I R 122/2016 z dne 24. 11. 2016, a je šlo tam za okoliščino, da je bil tožnik mož upokojene sodnice prav tistega sodnega oddelka, ki bi moralo odločati o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo.