Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je postopek odločanja o spremembi preživnine dvofazen, zato je pravilno najprej ugotavljalo ali je v času od prejšnje določitve preživnine, prišlo do bistvene spremembe premoženjskega stanja predlagatelja. Predlagatelj namreč to okoliščino navaja kot razlog za ponovno odločanje ter znižanje preživninske obveznosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog predlagatelja, s katerim je predlagal, da se njegova preživninska obveznost, določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru II N 560/2021 z dne 15. 12. 2021, ki po zadnjem obvestilu o uskladitvi preživnine znaša 99,56 EUR zniža tako, da od vložitve predloga dalje znaša 20,00 EUR, ter da se glede dodatnih stvari, ki jih potrebuje mld. A. A. (športni rekviziti, računalnik, kolo, izleti, šolske potrebščine) udeleženca postopka razdelita v deležu 20 % B. B. in 80 % C. C. (točka I. izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka II. izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Sklep izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče napačno upoštevalo okoliščino rojstva dveh otrok, mld. Č. Č. in D. D. Res je bila že upoštevana ob prvem znižanju preživnine, a je prezrlo bistveno spremenjeno okoliščino, to je razvezo predlagatelja z materjo mladoletnih otrok in njeno odselitev iz skupnega gospodinjstva, kar je za predlagatelja imelo pomembne finančne posledice. Po razvezi sam krije celotne stroške gospodinjstva. Poleg tega se mu je subvencionirana najemnina povišala za 40,00 EUR na 166,52 EUR mesečno. Sodišče popolnoma prezre ključno dejstvo, da je k preživljanju svojega gospodinjstva v času trajanja zakonske zveze pomembno prispevala njegova nekdanja žena. Poleg socialnih transferjev, ki jih je redno prejemala, je bila upravičena tudi do razmeroma visokih otroških dodatkov ter preživnine za otroke iz prejšnjih partnerskih zvez. Izpodbija tudi zaključek sodišča, da naj bi njegovi trenutni prihodki presegli tiste, ki jih je imel v času zaposlitve. Predlagatelj je v času zaposlitve poleg redne mesečne plače prejemal še regres v višini približno 2.000,00 EUR in božičnico v višini 1.500,00 EUR. Trenutno prejema tudi nižjo socialno pomoč, kot jo je v preteklosti, in sicer v višini, ki je nižja od prejšnjih 157,00 EUR. Trenutno prejema 148,82 EUR denarne pomoči. Celoten ta znesek nameni za potrebe mld. hčerke A. A. Od tega nakaže 103,00 EUR materi kot preživnino, približno 60,00 EUR pa porabi za kritje stroškov, povezanih s prevozi A. A. Mati nima izpita, zato za prevoze A. A. skrbi izključno predlagatelj. Res je, da je mati A. A. brezposelna, vendar gre za osebo, ki je delovno in pridobitno sposobna, kar pomeni, da bi si lahko poiskala zaposlitev in zagotovila lastni dohodek. Brezposelnost take osebe ni enakovredna z nezmožnostjo za delo, temveč odraža začasno stanje, ki se lahko z aktivnim iskanjem zaposlitve odpravi. Popolnoma drugačen je položaj predlagatelja, ki je invalid prve kategorije in je nezaposljiv. Sodišče ni upoštevalo, da je z lastnim trudom poskrbel za vključitev A. A. v program Botrstvo, preko katerega se ji zagotavlja financiranje šolanja, šolskih izletov ter drugih potreb, povezanih z njenim izobraževanjem. V mesecu juliju in avgustu je A. A. iz tega programa prejela denarno podporo v višini 35,00 do 40,00 EUR, kar predstavlja dodatno obliko pomoči za preživljanje A. A.

3.Zakonita zastopnica - mati v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevanih kršitev (določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Neutemeljeni so očitki, da je sodišče storilo bistveno kršitev iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP. Pritožba teh kršitev ne obrazloži, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse potrebne razloge, ki v celoti omogočajo njegov preizkus. Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni predmet uradnega pritožbenega preizkusa.

6.Pritožbena graja bistvenih kršitev pravil postopka se dejansko nanaša na vsebinsko nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, da na strani predlagatelja niso podane bistveno spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale ponovno ugotavljanje relevantnih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in preživninske upravičenke.

7.V skladu s 197. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodna praksa je enotna, da mora biti sprememba relevantnih okoliščin bistvena, sicer sodišče pravnomočno določene preživnine ne more spremeniti 1 . Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je torej porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi okoliščinami: zmožnostmi preživninskih zavezancev (obeh star1ev) in potrebami otroka. Sodi11e prve stopnje je po oceni vseh izvedenih dokazov razumno in prepri11ivo obrazloeilo (todke 10, 11 in 12 obrazloitve), da se konkretno ugotovljene okoli11ine, ki jih predlagatelj zatrjuje in dokazuje kot razlog za vnovino znianje preivnine, od zadnjega odloanja o vi1ini preivnine, niso bistveno spremenile.

8.Sodi11e prve stopnje je pravilno upo1tevalo, da je postopek odloanja o spremembi preivnine dvofazen, zato je pravilno najprej ugotavljalo ali je v asu od prej1nje doloitve preivnine, pri1lo do bistvene spremembe premoenjskega stanja predlagatelja. Predlagatelj namre to okoli11ino navaja kot razlog za ponovno odloanje ter znianje preivninske obveznosti. Sodi11e je primerjalo, s strani predlagatelja in udeleencev zatrjevane okoli11ine, z okoli11inami, ki so bile ugotovljene 1. 12. 2021, ko je bila s sodno odlobo predlagateljeva preivnina zniana na znesek 85,00 EUR. V toki 11 in 12 obrazloitve je sodi11e navedlo potrebne razloge, da s strani predlagatelja zatrjevana dejstva: upokojitev, dolnost preivljanja 1e dveh otrok, povean obseg stikov z mld. A. A. ter zatrjevano poveanje lastnih stro1kov, ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoli11in, ki bi terjale ponovno presojanje in znianje preivnine.

9.Ni sporno, da se je predlagatelj po zadnjem sodnem znianju preivnine upokojil, dokazi, ki jih je sodi11e izvedlo, pa ne omogoajo zakljuka, da so njegovi prihodki niji, kot so bili v asu zaposlitve. Sodi11e je upo1tevalo dejstva ob zadnjem odloanju in sicer, da je bil predlagatelj e takrat v dalj1em bolni1kem staleu, ter da je prejemal, ko je delal 700,00 EUR plae. Pritobene navedbe o boinici in regresu so presplo1ne in prepozne 2 . e sodi11e prve stopnje je odgovorilo na pritobene navedbe, "da so sedaj njegovi stro1ki lastnega preivljanja in preivljanja 1e dveh otrok vi1ji, ker se je razvezal z materjo teh dveh otrok". Sodi11e pritrjuje, da je tudi pred razvezo zakonske zveze moral prispevati k stro1kom preivljanja vseh treh otrok, saj sam navaja, da je ena prejemala socialno pomo. Zato tudi njegovo zatrjevanje, da sta otroka sedaj pri njemu na stikih in mora v tem asu zanju poskrbeti, ne predstavlja bistveno spremenjene okoli11ine. Predlagatelj s svojo izpovedbo tudi ni potrdil poveanega obsega stikov z mld. A. A., kar zatrjuje kot spremenjeno okoli11ino, saj je izpovedal, da je tak1en obseg stikov bil e v asu prvega znianja preivnine. Zato je sodi11e pravilno upo1tevalo, da mld. A. A. tudi sedaj z obema star1ema preivi priblino enako asa.

10.Sodi11e druge stopnje glede na obrazloeno pritrjuje presoji sodi11a prve stopnje, da predlagatelj ni dokazal bistveno spremembo okoli11in, ki omogoajo ponovno presojo pravnomono doloene od1kodnine. Ob tem je pomembno tudi, da je bila ob zadnjem znianju preivnine le-ta doloena na znesek 85,00 EUR, mesene potrebe mld. A. A. pa ocenjene na 210,00 EUR. Splo1no je znano dejstvo, da so upo1tevane mesene potrebe mld. A. A. ugotovljene v minimalni vi1ini, ter da preivnina, ki po zadnjem zvi1anju zna1a priblino 100,00 EUR, ne pokrije niti polovice teh nujnih stro1kov 13-letne deklice.

11.Star1i so dolni primarno poskrbeti za potrebe svojih otrok, zato si bosta morala tako predlagatelj kot zakonita zastopnica - mama prizadevati, kljub slabemu finannemu stanju, da bodo pokrite osnovne ivljenjske potrebe njune herke A. A. 3 . Oe bo ob nizkih prejemkih vendarle moral redno plaevati preivnino, ki njegovo slabo premoenjsko stanje upo1teva, mati pa si bo morala prizadevati najti zaposlitev, da bo laje pokrila preostanek mesenih potreb herke A. A.

12.Glede na obrazloeno pritoba ni utemeljena, zato jo je sodi11e druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodi11a prve stopnje (2. todka 365. lena ZPP).

13.Na podlagi 101. lena ZNP-1 nosita udeleenca vsak svoje stro1ke pritobenega postopka. Predlagatelj s pritobo ni uspel, odgovor nasprotne udeleenke pa ni bistveno pripomogel k obravnavi pritobe. Ob tem je potrebno upo1tevati, da je sodi11e druge stopnje s svojo odlobitvijo sledilo koristi mladoletnega otroka, kar je tudi v interesu obeh star1ev.

-------------------------------

1VSL IV Cp 655/2023, VSM III Cp 242/2023,VSL IV Cp 1037/2022.

2Določba 34. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku le, če so ti v korist mladoletnih otrok, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

3Določba 183. člena DZ: Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.