Jedro

Ker je A. A. zapustnico sicer preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, je dedičem po pokojnem A. A. treba omogočiti udeležbo v zapuščinskem postopku po zapustnici (134. člen ZD).

A. A. je v predmetnem postopku že uveljavljal nujni delež in njegovo prikrajšanje. V lastnoročno podpisani vlogi zapuščinskemu sodišču z dne 19. 1. 2017 je obširno pojasnil, kakšna je vsebina prikrajšanja glede na to, koliko je kateri izmed dedičev po zapustnici že prejel, vključno z oporočno dedinjo. Kot pravni laik je smiselno navajal enako, kot navajajo v pritožbi zakoniti dediči. A. A. si je tako pravočasno in aktivno prizadeval za uveljavitev svojega (nujnega) dednega deleža.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da v zapuščino spada stanje na varčevalnem računu v znesku 129,07 EUR in neizplačana pokojnina za mesec september 2014 v znesku 219,48 EUR (tč. I izreka) in da navedeno premoženje na podlagi oporoke deduje oporočna dedinja (tč. II izreka). V III./a tč. izreka je ugotovilo, da znaša nujni delež zakonitega dediča A. A. 1/4 oz. 52.097,89 EUR (III/b), da po opravljenem vštevanju daril vrednost daril presega njegov nujni delež (III/c) in je oporočna dedinja upravičena razpolagati z zapuščino (IV. tč. izreka).

2. Oporočna dedinja B. B. (v nadaljevanju oporočna dedinja) se pritožuje zoper III./b tč. izreka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev. Strinja se z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da nujni delež A. A. ni bil prikrajšan, ker vrednost prejetih daril presega vrednost nujnega deleža. Prepričana pa je, da zato ni pravne podlage, da je sodišče ugotovilo njegov nujni delež v izreku. Izpostavlja, da se je A. A. dedovanju odpovedal in zato nima pravice do nujnega deleža. 3. Zakoniti dediči C. C., mld. D. D. in mld. E. E. (v nadaljevanju zakoniti dediči) se zoper izpodbijani sklep pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek, priglašajo tudi stroške pritožbenega postopka. Navajajo, da je A. A. dne 8. 6. 2017 umrl, nazadnje pa je prebival na naslovu v M. in ne v T., kamor je sodišče vročalo sklep o dedovanju. O tem je zakonita dedinja dne 15. 12. 2017 obvestila zapuščinsko sodišče, sklep o dedovanju pa ji je bil nato vročen 5. 1. 2018. Pritožniki so dediči po umrlem A. A., vsak do 1/3. Oporoko sicer priznavajo, prepričani pa so, da je bil prikrajšan nujni delež, posledično pa se morajo zmanjšati oporočna razpolaganja zapustnice oz. vrniti njena darila, kolikor bo potrebno. Ker je bil dedič A. A. ob uvedbi dedovanja živ, ob izdaji sklepa o dedovanju pa ne več, je prišlo do dedne transmisije. Namesto njega pa v postopek vstopijo njegovi dediči, ki jim je treba omogočiti sodelovanje v tem postopku. A. A. je v več dopisih sodišču in na zapuščinski obravnavi smiselno uveljavljal svoj nujni delež po zapustnici in njegovo prikrajšanje. Posledično je zapuščinsko sodišče napačno izračunalo obračunsko vrednost zapuščine, saj ni upoštevalo daril, ki jih je zapustnica dala oporočni dedinji. Navajajo, katera darila je oporočna dedinja prejela in v kolikšni vrednosti. Prepričani so, da je pogodba o preužitku prekrivala darilo. Zapustnica pa je oporočni dedinji podarila tudi najmanj 65.000,00 EUR za izgradnjo apartmaja ter 15.000,00 EUR za nakup posameznega dela v H. Nasprotujejo ugotovljeni vrednosti daril, ki jih je zatrjevala oporočna dedinja. Vrednost daril se mora oceniti po vrednosti ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi, medtem ko je zapuščinsko sodišče samoiniciativno izhajalo iz današnje, posplošene tržne vrednosti iz spletnega portala Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). To je pomembno iz razloga, ker je bila stanovanjska stavba, stoječa na nepremičnini št. ... v S., zgrajena več let po sklenjeni darilni pogodbi. Oporočna dedinja pa na poziv sodišča tudi ni založila predujma za plačilo izvedenca, ki bi lahko podal pravo vrednost daril, ki jih je zatrjevala oporočna dedinja.

4. Oporočna dedinja je odgovorila na pritožbo zakonitih dedičev. Navaja, da je prepozna, pooblaščenec pa nima veljavnega pooblastila. Prepričana je, da je triletni rok za zmanjšanje oporočnih razpolaganj oz. vrnitev daril že potekel. Prereka tudi navedbe glede daril, ki naj bi jih prejela s strani zapustnice.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Po pokojni F. F. poteka zapuščinski postopek. Oporočna dedinja je zapustničina hči, kot zakoniti (nujni) dedič pa je sprva nastopal zapustničin vnuk A. A., sin zapustničine hčere G. G., ki je umrl junija 2017. Zapustničin vnuk in A. A. brat, H. H., se je dedovanju odpovedal. 7. Med udeleženci je sporno, ali je ob upoštevanju vseh zapustničinih daril, tudi tistih, ki so bila dana oporočni dedinji, prišlo do prikrajšanja nujnega deleža A. A. 8. Materialnopravno izhodišče je v določbah Zakona o dedovanju (ZD). Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati, ta del zapuščine pa je nujni delež (26. člen ZD). Nujni delež je prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del zapuščine. Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež, kar je mogoče zahtevati v roku treh let od razglasitve oporoke oz. zapustnikove smrti (34., 41. člen ZD).

Glede pritožbe oporočne dedinje

9. Vsebino sklepa o dedovanju opredeljuje ZD v 2. odst. 214. člena. Utemeljen je očitek oporočne dedinje, da je ob siceršnjem zaključku zapuščinskega sodišča, da nujni delež A. A. ni bil prikrajšan, materialnopravno napačna in hkrati nepotrebna ugotovitev vrednosti nujnega deleža zakonitega dediča A. A. (III./b tč. izreka).

10. Pritožbeno sodišče se je o zmotnosti stališča oporočne dedinje, da se je A. A. dedovanju odpovedal, izreklo že v svojih predhodnih sklepih.1 Dedna izjava iz 208. člena ZD je nepreklicna izjava dediča, ali sprejema dediščino ali se ji odpoveduje. V izjavi A. A. z dne 2. 2. 2015 je navedeno, da se je „odpovedal“ svojemu dednemu deležu v korist tretje osebe (Y). Po vsebini je šlo torej za razpolaganje s sprejeto dediščino in ne odpoved dediščini. Ker pa Y ni dedinja, njegov odstop dednega deleža nima dednopravnih učinkov (2. odst. 136. in 3. odst. 146. člena ZD). Da navedena izjava ne predstavlja pravno zavezujoče izjave o odpovedi dedovanju, izhaja tudi iz okoliščin, v katerih je bila podana. Pred podajo izjave ni bila opravljena zapuščinska obravnava, ni bila razglašena oporoka, s katero je zapustnica razpolagala s svojim premoženjem, laična izjava A. A. pa je bila poslana prek elektronske pošte in brez lastnoročnega podpisa kot odziv na v dopisu zapuščinskega sodišča predstavljeno takratno situacijo (208. člena ZD). Navedeno je A. A. smiselno pojasnil zapuščinskemu sodišču tudi z elektronskim sporočilom z dne 18. 2. 2015. Glede pritožbe zakonitih dedičev

11. Ni utemeljen očitek oporočne dedinje v odgovoru na pritožbo, da je bila pritožba zakonitih dedičev prepozna. Kot je razvidno iz vročilnice, je bil izpodbijani sklep zakoniti dedinji vročen dne 5. 1. 2018, pritožba pa je bila priporočeno poslana dne 19. 1. 2018, torej pravočasno v petnajstdnevnem pritožbenem roku. Vročanje A. A., ki je umrl pred izdajo izpodbijanega sklepa, je neupoštevno.2 Sicer pa je bil sklep o dedovanju poslan na naslov, kjer pokojnik ni prebival. Kot je razvidno iz podatkov centralnega registra prebivalstva, je prebival v M. Sodno pošiljko zanj je zapuščinskemu sodišču vrnil njegov brat H. H. s pojasnilom, da jo je našel v nabiralniku na naslovu v T. Brez pomena je očitek oporočne dedinje, da so se zakoniti dediči s pošiljko predhodno že seznanili.

12. Trditve oporočne dedinje v odgovoru na pritožbo tudi ne vzpostavljajo dvoma v obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitimi dediči in pooblaščeno odvetniško družbo. Pooblastitev je enostranska izjava volje, s katero zastopanec zastopniku podeli pravno moč zastopanja. Pooblastilo je po svoji pravni naravi zunanji izkaz upravičenja za zastopanje, kot odraz njunega notranjega, mandatnega razmerja. V obravnavani zadevi je pooblaščenec zakonitih dedičev predložil fotokopijo pooblastila, ki ne vzbuja dvomov v obstoj pooblastilnega razmerja in v razmerju do sodišča in drugih udeležencev ustvarja ustrezne pravne učinke. Iz vložene pritožbe, tako uvodnih navedb kot obrazložitve, nedvomno izhaja, da jo pooblaščenec vlaga v imenu in korist zastopancev, torej zakonitih dedičev po A. A. Z izpiski iz matičnih registrov je izkazano, da mladoletna sinova zastopa zakonita zastopnica, njuna mati C. C., ki je zanju tudi upravičena izjavljati voljo. Da fotokopija pooblastila ne zadostuje za sklep o nepopolnem pooblastilu, izhaja tudi iz odločbe VS RS Up-648/09 z dne 14. 6. 2012. 13. Pravilno je pritožbeno stališče zakonitih dedičev, da je dedna pravica prešla nanje, ker je A. A. zapustnico sicer preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, in da jim je treba omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku (134. člen ZD).3 Ker ni dvoma, da so dediči po pokojnem A. A. do 1/3 njegova partnerka C. C. in oba mladoletna sinova E. E. in D. D., kar je razvidno iz pravnomočnega sklepa o dedovanju D 248/2017, ki je bil izdan v zapuščinskem postopku po A. A. (II. tč. izreka), je treba slednjim omogočiti udeležbo v tem zapuščinskem postopku.

14. Pritrditi je pritožbi, da je A. A. v predmetnem postopku že uveljavljal nujni delež in njegovo prikrajšanje. V lastnoročno podpisani vlogi zapuščinskemu sodišču z dne 19. 1. 2017 je obširno pojasnil, kakšna je vsebina prikrajšanja glede na to, koliko je kateri izmed dedičev po zapustnici že prejel, vključno z oporočno dedinjo.4 Kot pravni laik je smiselno navajal enako, kot navajajo v pritožbi zakoniti dediči. A. A. si je tako pravočasno in aktivno prizadeval za uveljavitev svojega (nujnega) dednega deleža, s čimer tudi ni prišlo do zamude triletnega roka iz 41. členu ZD.5 Zapustnica je umrla dne 9. 9. 2014, oporoka je bila razglašena dne 18. 1. 2016. Uveljavljanje prikrajšanja nujnega deleža je zato znotraj triletnega roka, ki ga ZD določa pri vračanju daril oz. zmanjšanju oporočnih razpolaganj. V primeru prikrajšanja se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja, nato se vračajo darila (35. člen ZD). Vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni mogoče, dokler se ne ugotovi, ali je do prikrajšanja prišlo in v kolikšnem obsegu, saj se samo v tem (prikrajšanem) obsegu darila tudi vračajo (34. člen ZD: „kolikor je treba, da se dopolni nujni delež“).6

15. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek zakonitih dedičev, da ZD v 52. členu določa, da se pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi, kar naj zapuščinsko sodišče upošteva v ponovljenem postopku.

16. Ker je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, iz pritožbe zakonitih dedičev in odgovora oporočne dedinje pa izhaja, da so med udeleženci določena dejstva glede daril in njihove vrednosti v zapuščinskem postopku (še vedno) sporna, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zapuščinskemu sodišču v novo sojenje (tretja točka 365. člena ZPP, v zvezi s 355. členom ZPP in 163. členom ZD). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da s tem ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zapuščinsko sodišče naj ob sodelovanju zakonitih dedičev najprej ugotovi, katera dejstva so med udeleženci sporna in po potrebi prekine postopek ter udeležence napoti na pravdo (210., 213. člen ZD), nato pa odloči še pravnih vprašanjih.

17. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Sklep II Cp 1561/2015, tč.12 obrazložitve in sklep II Cp 273/2017, tč. 6 obrazložitve. 2 S smrtjo fizične osebe preneha sposobnost biti stranka. 3 Primerjaj VSL I Cp 3696/2010, I Cp 1438/2015, I Cp 1727/2014, II Cp 1607/2017 in VSM I Cp 440/2012, I Cp 485/2006. 4 Primerjaj tudi z izjavama A. A. z dne 18. 2. 2015 in 22. 1. 2016. 5 Primerjaj sodbe VS RS II Ips 242/1997, II Ips 388/2010 (10. tč.) in II Ips 123/2017 (14., 16. tč.). 6 Sodba VS RS II Ips 388/2010 (tč. 11).