Jedro

Sodišča o svojih procesnih dejanjih pravdne stranke obveščajo z vabili na narok in odločbami, ki zadevajo potek postopka, v kolikor je zoper te odločbe predvidena posebna pritožba. Z vabili na narok je sodišče torej tožečo stranko obveščalo o svojih procesnih dejanjih - razpisih narokov in s tem tudi o dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika tožbe. Z vročitvijo vlog tožeče stranke pa sodišče toženo stranko obvešča tudi o procesnih dejanjih te stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem delu (2. tč. izreka) sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano odločbo je prvostopno sodišče razveljavilo izvršilni sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Litiji, opr. št. I I 81/94 z dne 22.6.1994 v 1. in 3. tč. izreka in postopek nadaljevalo kot po tožbi (1. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki plačati 109.343,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.2.1993 do plačila, stroške izvršilnega postopka v znesku 7.354,00 SIT in nadaljnje pravdne stroške v znesku 36.239,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.4.1999 do plačila v 8 dneh (2. tč. izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (3. tč. izreka). Zoper sodbo v delu, v katerem ni uspela (2. tč. izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in "kršitve zakona" ter predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Samo dejstvo, ki ga prvostopnemu sodišču očita tožena stranka, da je sodišče tožbenemu zahteveku ugodilo zato, ker se tožena stranka ni udeleževala razpisanih obravnav in tudi ni utemeljila ugovora, na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča ne vpliva. Sodišče je pač ugodilo tožbenemu zahtevku glede na razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo in na tej podlagi ugotovljeno dejansko stanje. Ker je bila tožena stranka v tem postopku neaktivna, saj svojega pavšalnega ugovora zoper izvršilni sklep ni obrazložila v tolikšni meri, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, niti se ni izrekla o predloženih dokazih tožeče stranke, prvostopno sodišče ni imelo razloga za dvom v utemeljenost uveljavljenega tožbenega zahtevka. Pri svoji odločitvi pa je pravilno uporabilo tudi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (prim. 2. odst. 7. čl. in 219. čl. ZPP). Neutemeljen je tudi očitek prvostopnemu sodišču, da ni obveščalo tožene stranke o procesnih dejanjih, saj tožena stranka ni bila obveščena o izkazanosti ali neizkazanosti vabila. Sodišča o svojih procesnih dejanjih pravdne stranke obveščajo z vabili na narok in odločbami, ki zadevajo potek postopka, v kolikor je zoper te odločbe v ZPP predvidena posebna pritožba. Z vabili na narok je sodišče torej tožečo stranko obveščalo o svojih procesnih dejanjih - razpisih narokov in s tem tudi o dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika tožbe (prim. 2. odst. 499. čl. ZPP). Z vročitvijo vlog tožeče stranke pa sodišče toženo stranko obvešča tudi o procesnih dejanjih te stranke. Vabila na vse razpisane naroke je, kot izhaja iz spisa, tožena stranka prejela. Na naroku dne 10.3.1999 je bila tako kot tožeča stranka, navzoča tudi tožena stranka in na njeno prošnjo je sodišče narok preložilo na dne 6.4.1999, da bi lahko pripravila in sodišču predložila pripravljalno vlogo. Vse do zadnjega naroka za glavno obravnavo dne 6.4.1999 tožena stranka pripravljalne vloge sodišču ni posredovala, niti se ni udeležila navedenega naroka. Tako se pokažejo kot povsem brez podlage pritožbene navedbe, da tožeča stranka vsaj tri krat na narok ni pristopila in je zato tožena stranka menila, da je prišlo do umika tožbe. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi v izpodbijanem delu (2. tč. izreka) sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP). Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. l. RS št. 26/99).