Jedro

Če fizična delitev v naravi ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in kupnina razdeli v skladu s solastniškimi deleži.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina parc. št. 891/3 vl. št. 973 k.o. X, katere solastnika sta udeleženca vsak do 1/2, razdeli tako, da se proda na javni dražbi, kupnina pa razdeli med predlagatelja in nasprotnega udeleženca tako, da prejme vsak 1/2. Odločilo je še, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti 585,00 EUR iz naslova skupnih stroškov postopka.

2. Proti takšni odločitvi je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga. Iz pritožnikovih laičnih pritožbenih navedb je mogoče razbrati, da se ni strinjal s predlagano razdelitvijo nepremičnine in da meni, da je njegov solastni delež večji od predlagateljevega, ki ga je s sprejeto odločitvijo okradel. 3. Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu drugega odstavka 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) odloči sodišče o delitvi solastnega premoženja, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Nasprotni udeleženec, ki se prvostopenjskega postopka ni udeleževal, šele v pritožbi izpostavlja vprašanje morebitne spornosti velikosti solastnih deležev. Da bi sodišče prve stopnje te dejanske trditve lahko presojalo, bi jih moral nasprotni udeleženec navesti v prvostopenjskem postopku (prvi odstavek 286. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V pritožbi sme navesti nova dejstva le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnik pa navedenega pogoja nekrivde sploh ne izkazuje. Teh pritožbenih trditev zato v pritožbenem postopku ni bilo mogoče upoštevati.

6. Materialnopravna podlaga delitve solastne stvari je v določilu 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ta določa, da solastniki sporazumno določijo način delitve stvari. Če pa se ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari za katerega izkažejo upravičen interes. Sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo, da fizična delitev nepremičnine ne pride v poštev. Obravnavana nepremičnina namreč predstavlja enodružinsko stanovanjsko hišo, ki v dva dela v skladu z deleži strank (brez znatnih predelav) ni deljiva. Teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožnik tudi ne prereka. Če pa fizična delitev v naravi ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in kupnina razdeli v skladu s solastniškimi deleži. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo predlogu predlagatelja in nepremičnino razdelilo tako, da se proda na javni dražbi, kupnina od njene prodaje pa razdeli med predlagatelja in nasprotnega udeleženca v skladu z njunima (polovičnima) solastnima deležema.

7. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).