14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1434/2002 z dne z dne 21. 1. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 1674/2001 z dne 25. 4. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo pritožnikov zoper sklep Okrajnega sodišča, s katerim je to zavrglo njuno tožbo zaradi razveljavitve sklepov organov Lovsko kinološkega društva V.. Pritožnika se ne strinjata s stališčem sodišč, da odločitev o njunem tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost oziroma da ne gre za zahtevek iz civilnopravnega razmerja, za reševanje katerega bi bilo v skladu s 1. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. -ZPP) pristojno sodišče splošne pristojnosti. Sodišča naj bi pritožniku odrekla pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Pritožnika dajeta podrejeno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 59. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/67 - v nadaljevanju ZVGLD).

2.Sodišči sta stališče o sodni nepristojnosti utemeljili na 59. členu ZVGLD. Ta je določal sodno varstvo pred sodišči samo v primerih zavrnitve sprejema v članstvo društva oziroma v primerih izključitve iz društva. Dalje sta ugotovili tudi, da posamični akti, ki jih izpodbijata pritožnika, ne posegajo v njune ustavne pravice in da zato ni podana niti pristojnosti Upravnega sodišča (tretji odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl.- v nadaljevanju ZUS)). V konkretni zadevi sta pritožnika uveljavljala kršitev njune volilne pravice v društvu. Tudi v ustavni pritožbi zatrjujeta, da jima je bila s sklepi društva kršena volilna pravica v društvu (kandidirala sta za člana organov društva), kar naj bi pomenilo tudi kršitev pravice do zbiranja in združevanja (drugi odstavek 42. člena Ustave). Zato menita, da bi jima moralo biti zagotovljeno sodno varstvo pred sodiščem na podlagi 59. člena ZVGLD.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Za odločanje o ustavni pritožbi mora biti podana pravovarstvena potreba (pravni interes). Ustavnemu pritožniku se mora z morebitno zanj ugodno odločitvijo Ustavnega sodišča pravni položaj izboljšati.

4.Ustavnima pritožnikoma se pravni položaj, tudi če bi uspela z ustavno pritožbo, ne bi izboljšal. ZVGLD je v 59. členu predpisoval za vložitev tožbe 30 dnevni rok od prejema sklepa.

5.Pritožnika sta vložila tožbo 20. 12. 2001, izpodbijani sklepi pa so bili sprejeti 25. 5. 2001. To pomeni, da bi moralo sodišče tožbo zavreči tudi, če bi ugotovilo, da je podana njegova pristojnost. Enako bi moralo ravnati tudi Upravno sodišče. Upravno sodišče bi bilo ob izpolnjeni predpostavki, da gre za posamične akte oziroma dejanja iz drugega odstavka 157. člena Ustave, pristojno za odločanje (tretji odstavek 1. člena ZUS). Vendar bi morala biti tožba na Upravno sodišča vložena v tridesetih dneh od sprejema izpodbijanih sklepov oziroma od storitve dejanja, ki se izpodbija (prvi odstavek 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 21. člena ZUS). V obeh primerih bi prišlo do zavrženja tožbe zaradi zamude roka za njeno vložitev. Pritožnika sta namreč že tožbo na sodišče splošne pristojnosti (59. člen ZVGLD) vložila prepozno. To pomeni, da se pravni položaj ustavnih pritožnikov ne bi v ničemer izboljšal, tudi če bi Ustavno sodišče izpodbijani odločbi sodišč, če bi se izkazalo, da so z njima kršene človekove pravice, razveljavilo. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za oceno ustavnosti predpisa in zato takšne podrejene pobude Ustavno sodišče ne presoja.

Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku odločanja o ustavni pritožbi ugotovilo, da izpodbijani odločbi temeljita na protiustavnem zakonu, ta zakon razveljavilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger