Jedro

S tem, ko tožniku ni bila dana možnost, da se seznani z dopolnitvijo projekta, so bila bistveno kršena pravila postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana št. 351-745/2011-72 z dne 10. 9. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo investitorjema A.A. in B.A. (v tem upravnem sporu prizadetima strankama) izdala gradbeno dovoljenje za nadzidavo in prizidavo enostanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 1381/10 k.o. ..., s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo, pod tam navedenimi pogoji in po projektni dokumentaciji, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja.

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da se predvidena gradnja nahaja v območju enote urejanja prostora ŠE-603, kjer je namenska raba zemljišč SSse, tip objekta NA, ki se ureja z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – Izvedbeni del (v nadaljevanju OPN MOL ID), da je skladna z merili in pogoji, ki jih določa navedeni prostorski akt, da projekt, ki je priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, vsebuje z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) predpisane sestavine, da je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji in da so pridobljena vsa predpisana soglasja.

V postopek izdaje gradbenega dovoljenja je kot stranskega udeleženca vključila tudi tožnika, in sicer kot lastnika sosednjega zemljišča parc. št. 1381/9 k.o. ... Tožnik je v postopku podal več ugovorov, ki jih je upravni organ zavrnil. Glede ugovora o premajhnem odmiku predvidene gradnje se toženka sklicuje na ugotovitve, ki izhajajo iz dopolnitev vodilne mape št. 7 in 8, iz katerih je razvidno, da bo odmik obstoječega objekta od tožnikove parcele znašal minimalno 3,72 m, odmik prizidka pa bo znašal minimalno 4,02 merjeno od fasade in roba strehe kot najbolj izpostavljenega novega dela objekta. Ugovor o zmanjšani osončenosti je zavrnil s sklicevanjem na 6. dopolnitev vodilne mape, iz katere izhaja, da bo pri tožnikovem objektu zadoščeno zahtevi 91. člena OPN MOL ID. Navedbe v oceni vplivov na okolje, ki jo je priložil tožnik, pa ocenjuje kot pavšalne in nepodprte s konkretnimi izračuni. Zavrača tudi ugovore glede hrupa in se pri tem sklicuje na 6. dopolnitev vodilne mape, iz katere je razvidno, da bo morebitno povečanje hrupa v času gradnje kratkotrajno in le v dnevnem času ter da ni pričakovati preseganja mejnih vrednosti.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da niso bile upoštevane njegove navedbe glede škodljivih vplivov, predvsem glede svetlobe in hrupa. Sklicuje se tudi na strokovno študijo, ki v dosedanjih postopkih ni bila upoštevana, in iz katere izhaja, da je predlagana gradnja glede pričakovanih vplivov na okolje nesprejemljiva. Navaja, da ima večino oken bivalnih prostorov obrnjenih proti nameravani gradnji. Prizadeti stranki bosta z nameravanim posegom dvignili svoj objekt, zaradi česar bo zmanjšano ali popolno odvzeto osončenje tožnikovega objekta. Toženka se do tega dokaza ni opredelila. Navaja tudi, da je odmik objekta od njegove parcele le 3,70 m in da ni imel možnosti vpogleda v izjavo in dopolnitve z dne 1. 7. 2013 in 28. 8. 2013, s čemer je bila storjena absolutna bistvena kršitev postopka. Predlaga odpravo odločb upravnega organa prve in upravnega organa druge stopnje ter zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma podrejeno vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Prizadeti stranki v odgovoru na tožbo prerekata tožnikove navedbe in dodajata, da tožnik zamolči, da je stavba, na katero naj bi imela vpliv predvidena gradnja, črna gradnja. Glede očitka, da se tožnik ni imel možnost opredeliti do dopolnitev pa navajata, da v njiju ni bila navedena nobena sprememba.

Tožnik v pripravljalni vlogi med drugim prereka navedbe prizadetih strank o nezakonitosti objekta.

Tožba je utemeljena.

Glede tožbenega ugovora o zmanjšanju osončenja tožnikove nepremičnine in sklicevanja na oceno vplivov na okolje sodišče pojasnjuje, da vsak vpliv gradnje še ne pomeni prekomernega posega v pravni položaj lastnikov sosednji zemljišč. Zato je treba presoditi, ali so bile pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevane določbe predpisov, ki zagotavljajo, da vpliv gradnje na sosednje zemljišče ne bo prekomeren. Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik zgolj s sklicevanjem na oceno vplivov, iz katere na splošno izhaja zmanjšanje osončenja, ki pa ni podprta z nobenimi izračuni, ni izkazal, da bi bila ugotovitev iz vodilne mape, po kateri je glede osončenja zadoščeno zahtevi iz OPN MOL ID, nepravilna.

Je pa treba pritrditi tožniku, da so bila že s tem, ko tožniku ni bila dana možnost, da se seznani z dopolnitvijo projekta št. 8, bistveno kršena pravila postopka.

Po prvem odstavku 9. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je treba, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo. Po tretjem odstavku navedene določbe organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primeru, določenim z zakonom.

Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je pooblaščenka prizadetih strank dne 1. 7. 2013 toženki posredovala odgovor na pripombe, ki mu je priložila izpis iz portala „Prostor“, prizadeti stranki pa sta dne 28. 8. 2013 toženki posredovali še dva izvoda dopolnitve projekta št. 8, ki je vseboval med drugim tehnični popravek oz. uskladitev navedbe kote in višine obstoječega objekta. Iz upravnih spisov izhaja, da toženka tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe navedenih listin ni poslala, niti ga z njimi drugače ni seznanila. Kljub temu pa se je v izpodbijani odločbi na dopolnitev projekta št. 8 izrecno sklicevala tako v izreku, kot tudi v obrazložitvi, kota oz. višina obstoječega objekta pa lahko vpliva tudi na osončenje sosednjega objekta in s tem na tožnikove pravno varovane koristi. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja strank, ki obenem predstavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Navedena kršitev predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).