Jedro

Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev (so)lastninske pravice ni odvisna od odločitve v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek v tej pravdni zadevi prekinilo zaradi napotitve tožnikov na določitev funkcionalnega zemljišča oziroma pripadajočega zemljišča v nepravdnem postopku v smislu določb ZVEtL.

Zoper sklep sta pravdni stranki vložili pravočasni pritožbi.

Tožniki se pritožujejo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navajajo, da ni sporno, ali nepremičnine, na katerih tožniki uveljavljajo ugotovitev solastninske pravice, predstavljajo funkcionalno zemljišče večstanovanjskih stavb tožnikov. Ugovori obeh tožencev v postopku, so zgolj pavšalni in neizkazani. V postopku je bila že postavljena izvedenka gradbene in geodetske stroke, ki je že ugotovila, da sporne nepremičnine predstavljajo „funkcionalno zemljišče“, da so bila parkirišča zgrajena izključno z namenom, da služijo parkiranju in normalni uporabi blokov, da so izgradnjo parkirišč plačali prvi kupci stanovanj kot pravni predniki sedanjih etažnih lastnikov in so pridobili pravico uporabe na parkiriščih. Lastniki stanovanj so na podlagi veljavne zakonodaje tako pridobili pravico uporabe tudi na parkiriščih v sklopu gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča. Zato to vprašanje ne predstavlja predhodnega vprašanja po 13. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Obrazložitev sklepa je pomanjkljiva, saj sodišče ne pojasni, zakaj ne upošteva izvedenskega mnenja oziroma kakšno je stališče sodišča do tega mnenja. Sodišče samo navaja, da je tekom postopka stopil v veljavo ZVEtL, zato predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, ker naj to ne bi bilo smotrno. Kot rečeno, ne gre za predhodno vprašanje, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče kršilo načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter obenem kršilo pravico tožnikov do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Prvi toženec je na pritožbo odgovoril in se z njo strinjal v delu, kjer tožniki navajajo, da ni razlogov za prekinitev, ker je potrebno v zadevi odločiti.

Toženca se pritožujeta vsak s svojo pritožbo. Prvi toženec pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, predlaga pa, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da je sklep v nasprotju z načelom koncentracije in ekonomičnosti postopka, saj je bilo v dosedanjem postopku dejansko stanje dovolj razčiščeno, da bi lahko sodišče v zadevi sprejelo meritorno odločitev. Odločitev nepravdnega sodišča ne more vplivati na odločitev v tem postopku. S sklepom je kršena tudi pravica pravdnih strank do sojenja v razumnem roku. Druga toženka se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, vendar le zoper odločitev sodišča v delu, v katerem je sodišče napotilo na določitev pripadajočega zemljišča tudi tožnike, lastnike stanovanj v večstanovanjski stavbi L. 21, 23, 25. Predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navaja, da je sodišče prezrlo, da je bilo za L. 21 do 25 funkcionalno – sedaj pripadajoče, zemljišče že določeno z odločbo št. 04/03-46600-159/99 z dne 7.9.2004, ki je bila sodišču tudi že predložena. Odločba je postala pravnomočna 16.9.2004. Odločbe upravnega organa pa ni dopustno spreminjati v sodnem postopku, kar jasno določa tudi 30. člen ZVEtL. Nepravdno sodišče zato o pripadajočem zemljišču k temu objektu ne sme odločati znova in bi moralo predlog zavreči. Zato ni prav, da sodišče tožnike napotuje na postopek, ki ga sodišče ne sme voditi, ampak bi moralo v tem delu tožbeni zahtevek zavrniti.

Tožniki so na pritožbo druge toženke odgovorili in njene navedbe prerekali, sicer pa predlagali (tako kot v pritožbi) razveljavitev sklepa v celoti.

Pritožbe so utemeljene.

Tožniki v tej pravdi uveljavljajo (tudi) ugotovitev solastninske pravice na zemljišču, ki je v tožbenem predlogu podrobno opredeljeno. Trdijo, da so na spornem (preje) družbenem zemljišču pridobili pravico uporabe in sicer na zemljišču namenjenem za redno rabo stavb - parkiriščih. Lastninsko pravico pa so nato pridobili na podlagi zakona in sicer Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini – ZLNDL. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo zaradi napotitve tožnikov na določitev funkcionalnega zemljišča oziroma pripadajočega zemljišča v nepravdnem postopku v smislu določb ZVEtL. Sklenilo je namreč, da predhodnega vprašanja „v smislu ocene oziroma določitve, ali sporna zemljišča predstavljajo funkcionalno zemljišče oziroma pripadajoča zemljišča k večstanovanjskim stavbam tožnikov, ne bo reševalo samo, saj to ni smotrno glede na to, da je za to predvideno odločanje v nepravdnem postopku na podlagi določil ZVEtL, za kar je pristojno (in specializirano) okrajno sodišče.“ Po mnenju pritožbenega sodišča utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev (so)lastninske pravice, ni odvisna od odločitve v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL. ZVEtL namreč ne izključuje sodnega varstva (so)lastninske pravice, ki je bila na podlagi ZLNDL vzpostavljena ex lege. Ena izmed oblik sodnega varstva je tudi tožba na ugotovitev (so)lastninske pravice, če je za to podan pravni interes. Pravila ZVEtL samo dopolnjujejo dosedanje sodno varstvo in ni mogoče reči, da je klasično stvarnopravno varstvo izključeno ali morda zaradi specialne ureditve zadržano do odločitve po ZVEtL. Prav tako tudi ni mogoče reči, da se v postopku po ZVEtL rešujejo vprašanja, ki bi bila v razmerju do te pravde predhodne narave ter bi narekovala prekinitev postopka (1. točka 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP). Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev (so)lastninske pravice, zato ni odvisna od odločitve v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL (primerjaj tudi odločbi VSL I Cp 924/2010 in I Cp 1393/2010).

Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbam ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.