Jedro

Skupno premoženje že pojmovno pomeni premoženje v lasti obeh zakoncev (le da to v smislu lastninskih deležev vsakega od njiju ni opredeljeno). S tem, ko je dolžnica neodplačno prenesla na moža poslovna deleža v družbah, ki sta bila po njenih lastnih trditvah skupno premoženje, je prenesla tudi del svojega premoženja. Dolžnica namreč ne trdi, da je za del skupnega premoženja, ki je pripadal (kot skupen) tudi dolžnici, od moža prejela kakršnokoli materialno odmeno. Iz stališč dolžnice tudi ni mogoče sklepati, da je šlo za razdelitev skupnega premoženja, kot je to zaključilo prvostopenjsko sodišče. Ker pravni posli med zakoncema niso prepovedani, je glede na obrazloženo evidentno, da je dolžnica s pogodbama o neodplačnem prenosu poslovnega deleža v družbah A. d. o. o. in B. d. o. o. razpolagala z delom svojega premoženja kot skupnega premoženja obeh zakoncev v korist moža kot pridobitelja tudi njenega neopredeljenega deleža na skupnem premoženju. S takim pravnoposlovnim razpolaganjem, pa sta predmetna poslovna deleža izgubila naravo skupnega premoženja, saj se je kot takemu s sklenitvijo spornih pogodb dolžnica odpovedala. Zato ni sprejemljivo stališče dolžnice, da tudi v taki situaciji ni relevantno, na koga od zakoncev je premoženje evidentirano, ker naj bi šlo še vedno za skupno premoženje zakoncev.

Z opredelitvijo ovir za odpust obveznosti zakon pove, kateri dolžnik je (ne)vreden zakonske dobrote odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek odpusta obveznosti ustavi, predlog za odpust obveznosti pa zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 11.9.2015 vložila upnica banka X d. d. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik banka Y., uveljavljal pa je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev (smiselno pa spremembo) izpodbijanega sklepa z ustavitvijo postopka odpusta obveznosti in zavrnitvijo predloga za odpust obveznosti ali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa ugoditev njegovemu ugovoru o prekratkem preizkusnem obdobju in podaljšanje le-tega na pet let. 3. V odgovoru na pritožbo je dolžnica predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik je v ugovoru proti odpustu obveznosti navajal ovire za odpust obveznosti iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP in sicer je dolžnici očital, da je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja s sklenitvijo dveh pogodb o kratkoročnem kreditu in pogodb o hipotekarnem kreditu prevzemala obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem in da je na podlagi notarskih zapisov pogodb o neodplačnem prenosu poslovnih deležev s svojima poslovnima deležema v družbah A. d. o. o. in B. d. o. o. v juniju 2014 razpolagala neodplačno in to v času, ko je že bila v težkem finančnem položaju in v zamudi s poplačilom svojih zapadlih obveznosti, saj je zoper njo že tekel izvršilni postopek.

6. Na upnikov očitek dolžnici o neodplačnem razpolanju z njenima poslovnima deležema v družbah A. d. o. o. in B. d. o. o. je dolžnica v odgovoru na upnikov ugovor pojasnila, da ni šlo za neodplačno razpolaganje (kot sicer to izhaja iz priloženih notarskih zapisov pogodb), ker je šlo za premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske skupnosti, to pa pomeni, da sta obe družbi sodili tudi v premoženje njenega moža. Skupno premoženje pa se pridobi originarno, ne glede na to, kateri od zakoncev je v uradnih evidencah vpisan kot lastnik določenega premoženja. Tako je delež na poslovnih deležih obeh družb obdržala glede na zakonska določila o naravi skupnega premoženja tudi po tem, ko je deleža v sodnem registru prenesla na svojega moža. Sicer pa je bila vrednost navedenih družb v času odsvojitve neznatna, dolžnica pa je po pogovoru z upraviteljico dosegla z možem dogovor, da se to premoženje vrne v stečajno maso. Tudi v tej situaciji pa imata poslovna deleža enak status skupnega premoženja. Tudi v odgovoru na pritožbo dolžnica vztraja pri teh navedbah in stališčih.

7. Prvostopenjsko sodišče je v nosilnih razlogih izpodbijanega sklepa zaključilo, da stečajni dolžnici ni mogoče očitati, da je hotela svoje premoženje brezplačno prenesti na svojega moža in da sploh ne gre za neodplačen prenos, ker gre za skupno premoženje med zakoncema, ki ga je dolžnica razdelila s svojim možem. Ker se je dolžnica ves čas trudila za poplačilo dolga upniku (vložniku ugovora), tudi iz zabeležke delavca upnika o odgovoru dolžnice na upnikov zaznan prenos poslovnega deleža v družbi A. d. o. o., da skuša rešiti, kar se rešiti da, sodišče ni prepoznalo prenosa poslovnih deležev kot namerno dolžničino prikrivanje svojega premoženja.

8. Z zaključkom, da dolžnici ni mogoče očitati namernega brezplačnega prenosa poslovnih deležev v družbah A. d. o. o. in B. d. o. o., prvostopenjsko sodišče negira jasen in nedvoumen notarski zapis Pogodbe o neodplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi B. d. o. o. SV .../2014 z dne 24. 6. 2016 in Pogodbe o neodplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi A. d. o. o. SV .../2014 z dne 24.6.2014, ki že v poimovanju oziroma naslovu poudarjata neodplačen prenos poslovnega deleža. Dolžnica je navedeno dejanje neodplačnega prenosa poslovnih deležev v družbi A. d. o. o. in B. d. o. o. na svojega moža skušala opravičiti z navedbami o navedenem premoženju kot skupnem premoženju (nje kot odsvojiteljice in moža kot pridobitelja poslovnih deležev v omenjenih družbah), pridobljenem v času trajanja zakonske skupnosti. Zaradi tega naj bi ne šlo za neodplačno razpolaganje.

9. Skupno premoženje že pojmovno pomeni premoženje v lasti obeh zakoncev (le da to v smislu lastninskih deležev vsakega od njiju ni opredeljeno). S tem, ko je dolžnica neodplačno prenesla na moža poslovna deleža v družbah, ki sta bila po njenih lastnih trditvah skupno premoženje, je prenesla tudi del svojega premoženja. Dolžnica namreč ne trdi, da je za del skupnega premoženja, ki je pripadal (kot skupen) tudi dolžnici, od moža prejela kakršnokoli materialno odmeno. Iz stališč dolžnice tudi ni mogoče sklepati, da je šlo za razdelitev skupnega premoženja, kot je to zaključilo prvostopenjsko sodišče. 10. Med zakoncema je mogoče sklepati vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljati pravice in obveznosti (62. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Ker pravni posli med zakoncema niso prepovedani, je glede na obrazloženo evidentno, da je dolžnica s pogodbama o neodplačnem prenosu poslovnega deleža v družbah A. d. o. o. in B. d. o. o. razpolagala z delom svojega premoženja kot skupnega premoženja obeh zakoncev v korist moža kot pridobitelja tudi njenega neopredeljenega deleža na skupnem premoženju. S takim pravnoposlovnim razpolaganjem, pa sta predmetna poslovna deleža izgubila naravo skupnega premoženja, saj se je kot takemu s sklenitvijo spornih pogodb dolžnica odpovedala. Zato ni sprejemljivo stališče dolžnice, da tudi v taki situaciji ni relevantno, na koga od zakoncev je premoženje evidentirano, ker naj bi šlo še vedno za skupno premoženje zakoncev.

11. Ob omenjenem pojmovanju dolžnice glede prenosa poslovnih deležev in skupnega premoženja zakoncev, ki naj bi s prenosom kot skupno premoženje ne prenehalo, pa pritožnik utemeljeno izpostavlja smiselnost prenosov poslovnih deležev. Dolžnica v prvostopenjskem postopku ni prerekala trditev upnika v ugovoru zoper odpust obveznosti, da je do prenosa poslovnih deležev po zgoraj navedenih pogodbah prišlo v času, ko je zoper dolžnico že tekel izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani za plačilo zapadlih obveznosti v višini 1,446.734,14 EUR. V navedenih okoliščinah zato ni najti druge razumne razlage za neodplačen prenos poslovnih deležev kot „reševanje“ dolžničinega premoženja pred dosegom upnikov v obstoječem in še drugih pretečih izvršilnih postopkih.

12. Po 4. točki 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznantno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Z opredelitvijo ovir za odpust obveznosti zakon torej pove, kateri dolžnik je (ne)vreden zakonske dobrote odpusta obveznosti.

13. Iz zgoraj obrazloženega torej izhaja, da je pri dolžnici podana ovira za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP (stečajna dolžnica je v obdobju zadnjih treh let pred uvedbo stečaja razpolagala s svojim premoženjem neodplačno) in da je bil upnikov ugovor zoper odpust obveznosti utemeljen, kar je narekovalo po 1. točki prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP odločitev, kot je razvidna iz dispozitiva tega sklepa. Čim je namreč pritožbeno sodišče ugotovilo eno od ovir za odpust obveznosti, določene v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, se mu namreč ni bilo potrebno ukvarjati s presojo pritožbenih trditev glede obstoja še druge očitane ovire.

14. Pritožbeno sodišče še pripominja, da nesporno dejstvo, da sta bila v teku postopka osebnega stečaja poslovna deleža v družbah A. d. o. o. in B. d. o. o. vrnjena v stečajno maso, na drugačno presojo ne vpliva, saj je do vrnitve v stečajno maso prišlo v posledici intervencije upraviteljice pri dolžnici, ko je ugotovila brezplačen prenos poslovnih deležev v za odpust obveznosti relevantnem obdobju.

15. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP spremenilo tako, da je postopek odpusta obveznosti dolžnici ustavilo, njen predlog za odpust obveznosti pa zavrnilo.