Jedro

Če upnik predlaga sodišču naložitev dolžniku predložiti seznam dolžnikovega premoženja, pri tem pa navede, da je bil s predlaganimi sredstvi izvršbe neuspešen, pa je v teku še izvršba na plačo, to še ne pomeni, da je dokazal verjetnost nepoplačila po I. odst. 31. čl. ZIZ. Vendar pa v konkretni zadevi upnik očitno ne bo poplačan niti z izvršbo na plačo, ki jo je predlagal na terjatev dolžnika kot posameznika zoper gospodarsko dejavnost istega dolžnika, organizirano v organizacijski obliki samostojnega podjetnika. Terjatev dolžnika zoper dolžnikov s.p. ne obstoji.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog upnika, da naj dolžnik predloži seznam premoženja. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da upnik ni verjetno izkazal, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar zahteva I. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ker bi lahko predlagal izvršbo še z drugimi sredstvi in ker je še v teku izvršba na dolžnikovo plačo. Zoper tak sklep se je pritožil upnik, ki je navedel, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s I. odst. 31. čl. ZIZ. Menil je, da je v dosedanjem izvršilnem postopku verjetno izkazano, da ne bo poplačan, da ne bo mogel biti v celoti poplačan s predlaganimi sredstvi izvršbe. Menil je, da bi sodišče moralo ugoditi njegovemu predlogu. Navedel je še, da je sicer bistvo same predložitve dolžnikovega premoženja v ekonomičnosti in hitrosti izvedbe izvršilnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Določba I. odst. 31. čl. ZIZ določa, da lahko upnik predlaga sodišču, da odredi dolžniku predložitev seznama dolžnikovega premoženja, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo v celoti poplačan. V delu, ko ugotavlja, da upnik ni izkazal verjetnosti, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo poplačan, se sodišče prve stopnje moti. Upnik je namreč pred sodiščem prve stopnje s svojim predlogom izkazal, da je predlagana izvršba na sredstvih pri organizacijah za plačilni promet in na premičninah dolžnika ustavljene, ker niso bila najdena sredstva dolžnika. Prav tako pa je, v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, jasno, da ne bo neuspešna tudi izvršba na plačo pri dolžnikovem dolžniku. Upnik je namreč s tem izvršilnim sredstvom predlagal izvršbo na terjatev, ki naj bi jo imel dolžnik kot posameznik zoper sebe kot gospodarski subjekt. Terjatev je pravica zahtevati neko dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev. Pravice pa obstojijo le med različnimi pravno sposobnimi osebami. Pravna sposobnost je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v pravnih razmerjih. Zakon o gospodarskih družbah v VI. odst. 3. čl. določa, da je samostojni podjetnik (v konkretni izvršilni zadevi označen kot dolžnikov dolžnik) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Pravna sposobnost samostojnega podjetnika je zato enaka pravni sposobnosti fizične osebe, oz. povedano drugače: samostojni podjetnik črpa pravno sposobnost iz fizične osebe. Nosilec pravic in dolžnosti v primeru opravljanja gospodarske dejavnosti v organizacijski obliki samostojnega podjetnika je lahko zato le fizična oseba, ne glede na to, ali gre za pravice in obveznosti iz gospodarskih razmerij ali privatnih razmerij fizične osebe, ki opravlja dejavnost na trgu v okviru podjetja kot samostojni podjetnik. Iz povedanega sledi logičen zaključek, da terjatev ne more obstajati med posameznikom in njegovo dejavnostjo organizirano v organizacijski obliki samostojnega podjetnika, ker bi v takem primeru ista oseba bila nosilec pravice in dolžnosti (terjatve in obveznosti). Že splošna pravila obligacijskega prava pa določajo, da vsaka terjatev ugasne, ko pride do konfuzije (združitve dolžnika in upnika v eni osebi). S samo uporabo prava je zato z gotovostjo ugotoviti, da tudi izvršba na plačo ne bo uspešna, zato pa upnik ne bo v celoti poplačan s predlaganimi sredstvi izvršbe. Odločitev prvostopenjskega sodišča je v nasprotju z spisnim gradivom, zato je njegova odločitev s pritožbeno izpodbijanim sklepom napačna.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje pa bo moralo ponovno odločati o predlogu upnika, skladno s 3. točko 365. čl. ZPP.

Upnik v pritožbenem postopku ni priglasil stroškov.