Jedro

Sodišče je toženki utemeljeno priznalo nagrado za končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni št. 39 Odvetniške tarife.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se znesek 794,27 EUR nadomesti z zneskom 765,72 EUR, sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnici naložilo, da je dolžna toženki povrniti njene stroške pravdnega postopka v višini 794,27 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženka zaradi nepravilne uporabe Odvetniške tarife. Graja odločitev sodišča, ki je tožnici priznalo stroške prve pripravljalne vloge v višini 400 točk, stroške naroka z dne 22. 12. 2015 v višini 400 točk, urnino v višini 50 točk in stroške končnega poročila stranki v višini 50 točk. Pripravljalne vloge ni prejela in ne ve, ali je bila ta potrebna oziroma ali je bila sploh vložena. Neutemeljeno je priznana nagrada za narok v višini 400 točk, saj so se obravnavala zgolj procesna vprašanja. Sodišče ne bi smelo priznati urnine, saj obravnava ni trajala dlje kot eno uro. Prav tako Odvetniška tarifa 39 ne daje podlage za priznanje nagrade za končno poročilo stranki. Meni, da bi bila tožnica upravičena največ do 335,35 EUR pravdnih stroškov z DDV.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predmet pritožbenega izpodbijanja je stroškovna odločitev sodišča prve stopnje, ki ji tožnica nasprotuje glede štirih postavk. Sodišče prve stopnje je toženki upravičeno priznalo strošek prve pripravljalne vloge. Ta je bila vložena 6. 1. 2016 kot odgovor na prvo pripravljalno vlogo tožnice. V njej se toženka vsebinsko opredeljuje do tožbenega zahtevka, ugovarja pravočasnost in sklepčnost. Ne gre torej za nepotrebno vlogo in so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

6. Na prvem naroku za glavno obravnavo 22. 12. 2015 sodišče ni obravnavalo zgolj procesnih vprašanj, temveč tudi materialnopravne ugovore, hkrati pa je dopustilo predložitev določenih dokazov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da toženki za narok prizna celoten znesek po 1. točki tarifne številke 20, pravilna. Prav pa ima pritožba, da po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife odvetniku pripada nagrada v višini 50 točk šele za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, torej do te nagrade toženka ni upravičena, saj je narok trajal zgolj 45 minut. 7. Sodišče je toženki utemeljeno priznalo nagrado za končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni št. 39 Odvetniške tarife.

8. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo glede nagrade v višini 50 odvetniških točk, povečane za 2% materialne stroške in davek na dodano vrednost, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 28,55 EUR. Za ta znesek je obveznost tožnice znižalo, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9. Ker je tožnica zgolj neznatno uspela s pritožbo, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP), enako pa je sodišče odločilo tudi glede stroškov toženke v zvezi z odgovorom na pritožbo. Ta namreč k odločitvi v zadevi ni pripomogel in za reševanje pritožbe ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).