Jedro

Sodišče se strinja s tožnikom, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na katero pravno podlago je prvostopni organ oprl svojo odločitev.

Podzakonski predpis ne more in ne sme drugače (ali v nasprotju) kot zakon predpisovati pravil postopanja organa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odpravi odločba Občine Cerklje na Gorenjskem, Občinske uprave, št. 3514-0075/2015-06 z dne 17. 3. 2016, ter 3. in 4. točka izreka odločbe Občine Cerklje na Gorenjskem, Župana, št. 3514-0075/2015-08 z dne 16. 6. 2016, in se zadeva v tem obsegu vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku za stavbo št. 95 del 1 (industrijski del stavbe) na parc. št. 135/2, ..., odmeril komunalni prispevek za priklop na javno kanalizacijsko omrežje v višini 1.597,75 EUR (1. točka izreka), odločil o roku in načinu plačila (2. točka izreka), nadalje, da z izdajo te odločbe na novi pravni podlagi preneha veljati odločba, št. 3514-0075/2015-04 z dne 23. 6. 2015 (prvi odstavek 3. točke), da se pritožba tožnika zaradi prenehanja pravnega interesa zavrne (drugi odstavek 3. točke), da mora tožnik po prejemu te odločbe najkasneje v 30 dneh po prejemu odločbe posredovati kopijo gradbenega dovoljenja, razen za objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. 12. 1967 ali katerega koli drugega upravičenega razloga po veljavnem zakonu o graditvi objektov (4. točka izreka), da mora tožnik pred izvedbo priključka o tem pridobiti pisno soglasje izvajalca javne službe, pri čemer se odločba šteje kot obvestilo o obvezni priključitvi na javno kanalizacijo (5. in 6. točka izreka) in še ugotovil, da stroškov postopka ni (7. točka izreka). Svojo odločitev je organ med drugim utemeljil z naslednjimi razlogi: - da je bila tožniku 23. 6. 2015 po takrat veljavni pravni podlagi (tj. Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za kanalizacijo komunalnih odpadnih vod, ki je bila zgrajena v obdobju 2008 - 2013 in bo zgrajena v obdobju 2014 do 2015 v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-2014/2015 in 3/2015, v nadaljevanju Odlok), izdana odločba, s katero mu je bil odmerjen komunalni prispevek v višini 2.019,54 EUR. Z izdajo izpodbijane odločbe na novi pravni podlagi je po presoji prvostopnega organa prenehala veljati odločba z dne 23. 6. 2016, zaradi česar pa je prenehal tudi tožnikov pravni interes za vložitev pritožbe z dne 7. 7. 2015 zoper zadnje navedeno odločbo.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo delno ugodil pritožbi tožnika in jo v drugem odstavku 3. točke izreka odločbe odpravil (1. točka izreka), v preostalem je pritožbo zavrnil (2. točka izreka), nadalje zavrgel pritožbo tožnika z dne 7. 7. 2015, vloženo zoper odločbo z dne 23. 6. 2015 (3. točka izreka) in še odločil, da tožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper odločbo z dne 17. 3. 2016 in v zvezi s pritožbo zoper odločbo z dne 23. 6. 2015 (4. točka izreka).

3. Tožnik je tožbo vložil zoper 1., 2., 4., 5. in 6. točko izreka prvostopne odločbe ter zoper 2., 3. in 4. točko izreka drugostopne odločbe. V tožbi je med drugim navedel, da iz odločbe ne izhaja, na kateri zakonski oziroma pravni podlagi je organ odločbo izdal, zato je ni mogoče preizkusiti. Poleg tega ni razvidno, na kakšen način in na kakšni metodologiji je organ tožniku odmeril komunalni prispevek. Meni tudi, da organ ne bi smel za isto parcelo izdati tri odločbe. Prav tako mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Komunalni prispevek bi moral biti odmerjen na podlagi ZPNačrt, Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč ter Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Za tožnika je sporna tudi višina stroška za priklop. Po njegovem mnenju gre za pretiran izračun, zlasti glede na primerljive tovrstne stroške v drugih vaških skupnostih v občini. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbi odpravi v izpodbijanih delih in zadevo vrne organu v ponovni postopek, toženki pa naj sodišče naloži tudi povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri dejanskih in pravnih ugotovitvah odločb in smiselno predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik tožbo naperil zoper prvostopno odločbo v 1., 2., 4., 5., 6. točki izreka in zoper drugostopno odločbo v 2., 3. in 4. točki izreka ter v navedenem obsegu tudi predlagal njuno odpravo. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Upravni akt je upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). To v obravnavanem primeru pomeni, da je akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, odločba prvostopnega organa, razen v delu, v katerem jo je drugostopni organ ob reševanju pritožbe odpravil in nadomestil s svojo odločitvijo, in v delu, v katerem je drugostopni organ odločil o stroških pritožbenega postopka (3. in 4. točka izreka drugostopne odločbe). Sodišče torej odločbi prvostopnega in drugostopnega organa presoja v tem obsegu.

7. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo, ki jo je izdal po uradni dolžnosti, nadomestil odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki je bila tožniku (že) izdana 23. 6. 2016 za isto nepremičnino (stavbo št. 95 del 1 - industrijski del stavbe na parc. št. 135/2, k.o. ...) za isto komunalno opremo - priklop na javno kanalizacijsko omrežje, tožnikovo pritožbo zoper odločbo z dne 23. 6. 2015 pa zavrnil (oziroma jo je drugostopni organ v pritožbenem postopku zavrgel).

8. Sodišče se strinja s tožnikom, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na katero pravno podlago je prvostopni organ oprl svojo odločitev, saj je navedel in citiral le določbe Odloka, ki predpisujejo dolžnost plačila komunalnega prispevka in način njegovega izračuna, ne pa določb, na podlagi katerih je postopal. Odločba je zato že iz tega razloga odločba nezakonita, saj se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), ki terja odpravo odločbe.

9. Ne glede na v prejšnji točki opredeljen razlog za odpravo odločbe, pa sodišče še navaja: Iz načina odločitve prvostopnega organa (tj. odprava oziroma prenehanje veljavnosti prejšnje odločbe o odmeri komunalnega prispevka z dne 23. 6. 2015, izdaja nove odločbe o odmeri komunalnega prispevka ter zavrnitev oziroma zavrženje pritožbe tožnika zoper odločbo z dne 23. 6. 2015) bi sicer izhajalo, da je prvostopni organ odločil, kot je to predpisano v določbah ZUP v zvezi z odpravo in razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici. Tako lahko pristojni organ iz razlogov, navedenih v 274. členu ZUP, po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, kar lahko po prvem odstavku 275. člena ZUP stori tudi po uradni dolžnosti. Ker pa lahko odločbo odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici le organ druge stopnje (276. člen ZUP), to pa je v obravnavanem primeru ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini, saj gre za odločbo, ki jo je iz njegove izvirne pristojnosti izdal organ samoupravne lokalne skupnosti, potem to pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojen organ, kar tudi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

10. Pri tem na drugačno presojo sodišča tudi ne more vplivati, da tako postopanje prvostopnega organa predpisuje oziroma dopušča 7. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/2015). Po tej določbi z izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka na podlagi tega odloka (torej Odloka z zadnje sprejeto spremembo št. 4/2015) prenehajo veljati odločbe o odmeri komunalnega prispevka, izdane na prejšnje pravni podlagi, to je na podlagi (istega) Odloka s spremembami in dopolnitvami (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2014 do 3/2015), kar se v odločbi izrecno navede. Podzakonski predpis namreč ne more in ne sme drugače (ali v nasprotju) kot zakon predpisovati pravil postopanja organa. Tako izhaja že iz 153. člena Ustave RS, po katerem morajo podzakonski predpisi in drugi splošni akti biti v skladu z ustavo in z zakoni, posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pa morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

11. Ker pa je izpodbijano odločitev sprejel prvostopni organ v okviru pritožbenega postopka, sodišče še dodaja:

12. Obseg in meje odločanja prvostopnega organa v zvezi s pritožbo so določene v 240. do 245. členu ZUP. Tako organ, ki je izdal odločbo in je ne zavrže po 240. členu ZUP, pritožbo pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok, da se izrečejo o pritožbi in o morebitnih novih dejstvih in dokazih (prvi odstavek 241. člena ZUP). Če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija (prvi odstavek 242. člena ZUP). To torej pomeni, da bi prvostopni organ v obravnavanem primeru (glede na to, da se je odločil, da bo sam odločal o pritožbi) lahko ravnal le tako, da bi pritožbi ugodil in z novo odločbo nadomestil prejšnjo. Na tak način pa ni postopal ne prvostopni organ in tudi ne drugostopni organ. Odločitev je zato tudi iz tega razloga nezakonita.

13. Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, prvostopno odločbo odpravilo v celoti, drugostopno odločbo pa v 3. in 4. točki izreka in zadevo v tem obsegu smiselno tretjemu in četrtemu odstavku istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka in o zadevi ponovno odločiti. Pri tem pa bo moral presoditi tudi ostale ugovore tožnika.

14. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. To pomeni, da se mu na podlagi prvega odstavka 3. člena priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Plačana sodna taksa bo vrnjena tožniku po uradni dolžnosti.