Jedro

Iz zakonskega besedila 24. člena ZBPP izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi po mnenju sodišča bila, če na primer kakšnega pravnega sredstva v določenem postopku sploh ne bi bilo mogoče vložiti, če bi bil zamujen prekluzivni rok, če bi bila terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih. Le v takih in podobnih primerih bi bilo mogoče šteti, da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kar je ena od zakonskih opredelitev pojma očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 533/2015-4 z dne 14. 12. 2015 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica 8. 12. 2015 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 70/2014 z dne 5. 11. 2015. Tožena stranka je odvetnika pozvala, naj prošnjo tožnice dopolni s pooblastilom in naj navede konkretne razloge za vložitev pritožbe, na kar je odvetnik pojasnil, zakaj je šlo po njegovem mnenju za kršitev materialnega prava in sicer je sodišče kršilo razporeditev odgovornosti tožnice in voznika v nasproti vozečem vozilu, prav tako pa se ne strinja z višino škode, saj je izvedenec navedel tri različice višine škode, sodišče pa zneska škode ni zadovoljivo pojasnilo.

2. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), iz katerega izhaja, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po mnenju tožene stranke je zadeva očitno nerazumna. Sodišče je svojo odločitev oprlo na mnenje neodvisne strokovne osebe, ki je zapisala, da je razlog za nezgodo v poteku vožnje tožnice skozi celotni desni ovinek in da je do oplaženja med vozili prišlo, ko tožnica ni več sledila poteku desnega ovinka. Izvedenec je zapisal tudi višino nastale škode, kar vse je sodišče v celoti upoštevalo pri svoji odločitvi in povzelo v sodbi. Tožnica ni predlagala dodatnega angažiranja sodnega izvedenca, zato je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo na zaključek mnenja izvedenca z dne 18. 9. 2015 glede na temelj in višino.

3. Tožnica v tožbi navaja, da tožena stranka ne more odločati o utemeljenosti pritožbe oziroma ali je sodišče prve stopnje izdalo pravilno in zakonito sodbo. To je v pristojnosti pritožbenega sodišča. Sklicuje se na sodbo opr. št. IV U 130/2013 z dne 10. 10. 2013, ko je upravno sodišče zavzelo stališče, da ko je tožena stranka presojala utemeljenost tožbenega zahtevka, je s tem že posegla v vsebinsko odločanje, za kar pa ni pristojna in gre torej za podoben primer. Nadalje se sklicuje tudi na sodbo upravnega sodišča št. I U 1542/2011 z dne 22. 9. 2011, ko je sodišče odločalo o brezplačni pravni pomoči za revizijo. Stališče tožene stranke, da tožnica s pritožbo ne bo uspešna, je neutemeljeno. Pritožbo je že vložila dne 15. 12. 2015, v kateri je konkretno pojasnila vse pritožbene razloge. Nadalje opisuje tožnica vsebino te pritožbe. Sicer pa 24. člen ZBPP ne govori le o razumnosti oziroma možnosti za uspeh, ampak tudi o pomembnosti prosilčeve zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj. Tožnici je bilo s sodbo naloženo plačilo 1.818,47 EUR glavnice in plačilo stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar je bistvenega pomena za njen ekonomski in socialni položaj. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

8. Tožena stranka kot razlog za zavrnitev brezplačne pravne pomoči navaja neizpolnjevanje vsebinskega pogoja, češ da tožnica s svojo pritožbo nima izgleda za uspeh, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na mnenje izvedenca cestno prometne stroke, ki je zapisal tudi višino škode in je po oceni tožene stranke dejansko stanje sodišče v celoti ugotovilo s pomočjo neodvisnega strokovnjaka, zato je pričakovanje prosilke, da bo s pritožbo uspela, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim stanjem in pravno podlago. Tožnica pa v tožbi zatrjuje, da je sodišče napačno povzelo izvedeniško mnenje in ostale dokaze v spisu ter da je nezadostno pojasnilo višino zahtevka. Navaja tudi, da bi moralo sodišče upoštevati pripombe tožnice na izvedeniško mnenje, medtem ko sodišče tožnice ni pozvalo, naj se izjasni, ali zahteva dopolnitev mnenja. To pa bi po mnenju tožnice moralo storiti.

9. Ali je pravdno sodišče v pravdni zadevi napačno uporabilo materialno pravo glede razporeditve odgovornosti zato, ker je celotno odgovornost pripisalo tožnici, ki je bila v pravdi tožena stranka, ter ali je v resnici kršilo postopkovne določbe, do teh vprašanj se upravno sodišče ne sme opredeliti, ker je to stvar pravdnega postopka, ki še ni pravnomočno končan, vsekakor pa so to sporna vprašanja, ki jih je treba razčistiti v nadaljevanju pravde, zato po mnenju sodišča ni mogoče vnaprej trditi, da pritožba zoper sodbo nima izgleda za uspeh, oziroma da vsebinski kriterij ni izpolnjen. O teh vprašanjih lahko odloči le pristojno drugostopenjsko sodišče. 10. V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP je potrebno poudariti, da je dejansko težko najti pravo razmejitev, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to izključno stvar pristojnega sodišča, ki odloča o zadevi. Pri tem sodišče izhaja iz stališča, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi po mnenju sodišča bila, če na primer kakšnega pravnega sredstva v določenem postopku sploh ne bi bilo mogoče vložiti, če bi bil zamujen prekluzivni rok, če bi bila terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih. Le v takih in podobnih primerih bi bilo mogoče šteti, da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kar je ena od zakonskih opredelitev pojma očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi pa nikakor ni mogoče trditi, da je pričakovanje ali zahteva prosilke očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago zgolj zato, ker se sodba opira na izvedeniško mnenje.

11. Izpodbijana odločba se nanaša le na to, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi česar se finančni kriterij ni ugotavljal. Ker po mnenju sodišča tožena stranka ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij ni izpolnjen, bo potrebno v ponovljenem postopku ugotoviti še finančni kriterij.

12. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, se do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo.

13. Sodišče v zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je smiselno predlagala tožnica s predlogom za svoje zaslišanje, kot tudi z zaslišanjem tožene stranke, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14. K točki II izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.