Jedro

Ne drži trditev tožeče stranke, da sporazum o delitvi funkcionalnega zemljišča v nasprotju s sklepom sodišča veže nasprotno stranko. Glede uveljavitve sporazuma je potrebna odločitev sodišča. Nasprotna stranka je lahko umaknila svoj zahtevek za parcelacijo na podlagi sporazuma. Tožeča stranka ima le možnost, da uveljavi izpolnitev sporazuma preko sodišča. Izvedba parcelacije funkcionalnega zemljišča v zemljiški knjigi ne sme biti izvršena še pred materialno pravnomočnostjo odločbe o parcelaciji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Geodetska uprava obalne skupnosti je dne 5.3.1984 izdala odločbo o parcelaciji funkcionalnega zemljišča parc. št. 500/7. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi K.P., (prizadete stranke v tem upravnem sporu), ki je v pritožbi izpodbijal parcelacijo, ker po njegovem mnenju ni bila izpeljana v skladu s sklepom enote temeljnega sodišča in odpravila navedeno prvostopno odločbo (1. točka izreka); kot tudi odločila, da je prvostopni organ dolžan z novo odločbo vzpostaviti staro stanje, pri tem pa po uradni dolžnosti ugotoviti spremembo vrste rabe nekdanje parcele št. 500/7 (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka meni, da prizadeta stranka pravilno zatrjuje, da prvostopna odločba ni mogla postati pravnomočna dne 25.3.1984, vsaj ne v materialnem smislu, ter da so spremembe iz prvostopne odločbe, izvedene v zemljiški knjigi, brez pravnomočnega akta, saj je prvostopni organ, ne glede na vloženo pritožbo proti prvostopni odločbi, potrdil pravnomočnost odločbe z navedenim datumom, torej še pred iztekom pritožbenega roka in jo odstopil zemljiški knjigi v poočitev. Po mnenju tožene stranke so tudi nepravilno ugotovljena dejstva, ki vplivajo na odločitev. Prvostopni organ se v svoji odločbi sklicuje na dogovor in predlog strank ter na sklep sodišča o razdelitvi skupnega premoženja strank, po katerem naj bi vsaka od strank pridobila polovico zemljišča. Dejansko pa je prvostopni organ vzel kot osnovo za razdelitev zemljišča razmejitev, predlagano v dveh postopkih v letu 1976. V teh postopkih sta bili izdani odločbi z dne 23.9.1977 in z dne 6.2.1978, obe pa sta izrečeni za nični z odločbo prvostopnega organa z dne 10.3.1978, z obrazložitvijo, da je zahtevek prizadete stranke umaknjen oziroma da je prišlo do nesoglasja med strankama. Čeprav tudi tokrat postopek ni bil formalno pravilno izpeljan, je po mnenju tožene stranke vendar očitno, da predlagana delitev parcele ni bila sprejeta. Tako stanje po mnenju tožene stranke pozneje ni moglo biti osnova za izdajo nove odločbe brez predhodnega ponovnega ugotavljanja dejanskega stanja in novih meritev, zlasti, ker je očitno, da zemljišče ni bilo razdeljeno na dva enaka dela. Ne glede na nepravilnosti in nezakonitosti, zaradi katerih je po mnenju tožene stranke potrebno prvostopno odločbo odpraviti, pa tožena stranka opozarja še na naslednje: parcela št. 500/7 je dodeljena v uporabo kot stavbno zemljišče. V sklepu enote temeljnega sodišča z dne 12.5.1986, je izrecno navedeno "V listu C - I. vknjižba skupne trajne pravice uporabe parc. št. 500/7, 500/49 in 500/79 v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe." To po mnenju tožene stranke pomeni, da je zemljišče dodeljeno v uporabo kot funkcionalno zemljišče k stavbi. Kot tako se niti ne bi smelo parcelirati in prenašati v izključno uporabo posameznim etažnim lastnikom. Če celotno zemljišče ni potrebno za redno uporabo hiše, je potrebno v posebnem postopku določiti potreben obseg, lego in obliko funkcionalnega zemljišča. Postopek vodi za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ v smislu 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Šele na podlagi odločitve navedenega organa bi se po mnenju tožene stranke lahko opravila parcelacija zemljišča. Zato tožena stranka meni, da je potrebno vzpostaviti nekdanje stanje v uradnih evidencah. Glede na že izvedene odpise in vknjižbo lastninske pravice na stavbi v zemljiškoknjižnem vložku, naj bi se po mnenju tožene stranke nekdanja parcela št. 500/7 razdelila na dve parceli, in sicer stavbišče s hišo in na dvorišče, kar je tudi v skladu z 10. členom pravilnika o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru.

Tožnica v tožbi navaja, da je bilo navedeno funkcionalno zemljišče s sklepom enote temeljnega sodišča med njo in prizadeto stranko kot etažnima lastnikoma hiše, ki stoji na tej parceli, razdeljeno na dva enaka dela. Po izdaji tega sklepa pa sta se stranki dogovorili, da ne bosta parcelo delili na dva enaka dela, ampak da jo bosta delili drugače, in to iz naslednjih razlogov: Prizadeta stranka bi morala imeti vhod do svoje hiše na južni strani hiše. Če pa bi vhod ostal tam, kjer je, pa bi imela eno sobo manj, ker bi to sobo morala uporabiti za vhod v hišo. Zaradi tega je prizadeta stranka zaprosila njo kot etažno lastnico, da ji dovoli zgraditi zunanje stopnice za dostop do njenega prvega nadstropja hiše. Te zunanje stopnice pa bi pokrile del parcele, ki je njej pripadel v uporabo. Zaradi tega ji je prizadeta stranka odstopila del parcele, ki bi pripadel v uporabo prizadeti stranki in je tako parcela deljena na dva dela, ki nista enaka. Predlog prizadete stranke je sprejela. V tem smislu sta stranki parcelo razdelili in jo po taki delitvi uporabljata od leta 1979 naprej. Prvostopni organ je s prvostopno odločbo le sankcioniral tako stanje, ki je nastalo po sporazumu strank. Ko pa je prizadeta stranka zgradila stopnice, je umaknila predlog za parcelacijo, ker takrat ni bila več zainteresirana za delitev parcele, na podlagi katere bi dobila manj kot polovico te parcele. Meni, da prizadeto stranko doseženi sporazum o drugačni delitvi parcele, kot je bila določena po sklepu sodišča, veže. Ona je namreč svoj del tega sporazuma izvršila s tem, da je prizadeti stranki dovolila zgraditi zunanje stopnice na njenem delu parcele. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi, dodatno pa še navaja naslednje: Zahtevek za parcelacijo funkcionalnega zemljišča, na katerem je vknjižena skupna trajna pravica uporabe vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, bi moral po mnenju tožene stranke geodetski upravni organ zavrniti, dokler pristojni organ ne bi spremenil obsega in lege funkcionalnega zemljišča. Enota temeljnega sodišča je s sklepom sicer določila drugačno uporabo funkcionalnega zemljišča, vendar parcelacija ni bila predlagana v tem smislu, ampak po nekem posebnem sporazumu med tožnico in prizadeto stranko. Po mnenju tožene stranke ne drži tožničina trditev, da sporazum o delitvi funkcionalnega zemljišča v nasprotju s sklepom sodišča veže prizadeto stranko. V primeru spora med strankama glede uveljavitve sporazuma je potrebna odločitev sodišča. Prizadeta stranka je lahko umaknila svoj zahtevek za parcelacijo na podlagi sporazuma. Tožnica ima le možnost, da uveljavi izpolnitev sporazuma preko sodišča. Tožena stranka predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno. Tožba ni utemeljena.

Po določbah zakona o zemjiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/76 - ZZK) se spremembe glede vrste rabe zemljišča in spremembe, ki vplivajo na katastrski razred, ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu na prijavo lastnika oziroma uporabnika, ali pa po uradni dolžnosti (1. odstavek 26. člena); spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, ki so posledica dejanj iz prejšnjega odstavka tega člena (občinski geodetski organ je dolžan do 15. februarja naslednjega leta izvesti v zemljiško-katastrskem operatu vse spremembe glede vrste rabe in katastrskega razreda, posestne meje in površine parcele lastnika oziroma uporabnika zemljišča), ugotovi občinski geodetski organ z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na Geodetsko upravo Republike Slovenije (2. odstavek 30. člena).

Po določbah pravilnika o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 - pravilnik) se v stanovanjsko stavbo uvrščajo zemljišča pod stavbami, ki se pretežno uporabljajo za stanovanje, npr. stanovanjska hiša, stanovanjski blok (stolpnica), počitniška hiša itd. (1. odstavek 1. točke 5. člena); v dvorišče se uvrščajo zemljišča ob stavbi oziroma med stavbami, ki so namenjena dejavnosti v zvezi s funkcijo stavbe in njenim vzdrževanjem in tudi zemljišča po določbah 9. člena pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79) - (11. točka 5. člena); zemljišče se uvrsti v vrsto rabe stanovanjska stavba, dvorišče, ne glede na površino; pri opredelitvi površine zemljišča pod stanovanjsko stavbo se upošteva tloris temelja stavbe; detajli (balkoni, verande ipd.) se upoštevajo le, če imajo temelj na zemljišču (2. in 3. odstavek 8. člena); v vrsto rabe stanovanjska stavba se ne sme uvrstiti zemljišče druge rabe (2. odstavek 9. člena); zemljišču ene vrste rabe se podeli parcelna številka, če dosega ali presega površino 200 m2 s tem, da se ne glede na to, podeli parcelna številka zemljišču ene vrste rabe, če je zemljišče omejeno s posestnimi mejami (posestni kos), ali če je dvorišče (1. in 2. odstavek 10. člena).

Po presoji sodišča je tožena stranka, glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje v konkretni zadevi, kot izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, in glede na citirane materialne predpise, pravilno odločila, ko je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi prizadete stranke in odpravila citirano prvostopno odločbo ter naložila prvostopnemu organu, da je dolžan z novo odločbo vzpostaviti staro stanje, pri tem pa po uradni dolžnosti ugotoviti spremembo vrste rabe nekdanje parcele št. 500/7. Tudi razlogi za to odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe so po presoji sodišča utemeljeni, to je: da prvostopna odločba ni mogla postati pravnomočna 25.3.1984, vsaj ne v materialnem smislu; da so spremembe iz prvostopne odločbe izvedene v zemljiški knjigi brez pravnomočnega akta; da v primeru, če celotno navedeno zemljišče ni potrebno za redno uporabo hiše, je potrebno v posebnem postopku določiti potreben obseg, lego in obliko funkcionalnega zemljišča - postopek vodi za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ po določbah 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) - s tem, da bi se šele na podlagi odločitve navedenega organa lahko opravila parcelacija zemljišča; ter da je zaradi navedenih razlogov potrebno vzpostaviti nekdanje stanje v uradnih evidencah tako, da bi se nekdanja parcela št. 500/7 razdelila na dve parceli, in sicer na stavbišče s hišo in na dvorišče, kar je tudi v skladu s citiranimi določbami navedenega pravilnika.

Glede na navedeno so neupoštevne tožničine tožbene navedbe. V zvezi s tem je po presoji sodišča pravilna zavrnitev tožničine tožbene trditve v odgovoru na tožbo tožene stranke, da drugačen sporazum o delitvi funkcionalnega zemljišča v nasprotju s sklepom sodišča veže prizadeto stranko, to je, da je v primeru spora med strankama glede uveljavitve sporazuma potrebna odločitev sodišča. Prizadeta stranka je namreč lahko umaknila svoj zahtevek za parcelacijo na podlagi sporazuma, tožnica pa ima le možnost, da uveljavi izpolnitev sporazuma preko sodišča. Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).