Up-374/97

31. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 31. maja 2000

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1301/97 z dne 21. 11. 1997 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelek v Kranju, št. S 179/90 z dne 14. 7. 1997 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. Sp 161/91 z dne 20. 6. 1991 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Kranju št. S 179/90 z dne 7. 11. 1990 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 721/95 z dne 6. 3. 1997 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelek v Kranju, št. S 319/91 z dne 9. 5. 1995 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. Sp 1974/91 z dne 20. 2. 1992 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Kranju št. S 319/91 z dne 1. 10. 1991 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je nepopolno ustavno pritožbo, vloženo 29. 12. 1997, dopolnil tako, da je med drugim priložil sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1301/97 z dne 21. 11. 1997, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 721/95 z dne 6. 3. 1997 in odločbo Sodišča združenega dela v Kranju št. S 179/90 z dne 7. 11. 1990. Iz vloge izhaja, da se ne strinja s prenehanjem delovnega razmerja.

2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Sprejeto je torej načelo, da Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi odstavek 1. člena ZUstS) odloča o ustavni pritožbi le, če zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso bile odpravljene pri sodiščih splošne pristojnosti na podlagi odločanja o vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih.

3.Izjemoma sme Ustavno sodišče odločiti o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS). Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča. V posebno utemeljenih primerih pa lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku tega roka (tretji odstavek 52. člena ZUstS).

4.Pritožnik je sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1301/97 z dne 21. 11. 1997 po lastni zabeležki na pismenem odpravku tega sklepa prejel 9. 12. 1997, vendar ni izkazal, da je zoper ta sklep vložil revizijo kot izredno pravno sredstvo, ki je ob upoštevanju 25. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) glede na vsebino individualnega delovnega spora dovoljena. Predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS za vložitev ustavne pritožbe zoper navedeni sklep sodišča torej ni podana. Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 721/95 z dne 6. 3. 1997 je pritožnik po lastni zabeležki prejel 6. 9. 1997. Od prejema tega sklepa do vložitve vloge na Ustavno sodišče dne 29. 12. 1997 je preteklo več kot 60 dni, zato je ustavna pritožba zoper ta sklep vložena prepozno. Ker pritožnik v svoji vlogi tudi ni izkazal izpolnjenosti pogojev za zgoraj navedeno izjemno obravnavanje ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan