Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5. 4. 2012
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirana Krambergerja, Destrnik, ki ga zastopa Mitja Vidmar, odvetnik v Ljubljani, na seji 5. aprila 2012
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 199.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11, 47/11 in 87/11) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Zatrjuje, da je v neskladju z 2. in 23. členom Ustave. Navaja, da je imetnik dveh poslovnih deležev v družbi, ki je v prisilni poravnavi. V postopku prisilne poravnave je bil izglasovan sklep, da se zmanjša osnovni kapital družbe na nič in hkrati poveča z novimi denarnimi vložki v višini 1.000.000,00 EUR. S tožbo je uveljavljal ničnost tega sklepa, podrejeno pa je zahteval njegovo razveljavitev, vendar je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo št. II Pg 1117/2011 z dne 6. 1. 2012 oba zahtevka zavrnilo. Odločitev naj bi temeljila na stališču, da ne obstaja pravna podlaga za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov, ki jih sprejme upniški odbor na podlagi pooblastila iz izpodbijane določbe. Predlaga, naj Ustavno sodišče 199.a člen ZFPPIPP razveljavi.
2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
3.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora ustavni pritožnik trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Do teh trditev se morajo sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave), v skladu z 22. členom Ustave opredeliti ter jih bodisi argumentirano zavrniti ali pa, če se z njimi strinjajo, po 156. členu Ustave prekiniti postopek ter začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Ker pobudnik zoper prvostopenjsko sodbo, s katero sta bila zavrnjena primarni in podrejeni zahtevek, ni izkazal izčrpanosti pravnih sredstev, ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Mozetič.
dr. Ernest Petrič
Predsednik