Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnice, ki je zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, opr. št. SV 756/08 z dne 13. 12. 2008, sklenjene med pravdnima strankama (v nadaljevanju pogodba o dosmrtnem preživljanju); izstavitev izbrisnega dovoljenja za izbris vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine ter pravdne stroške. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju; ugotovitev, da je neveljavna vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine; vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in povrnitev pravdnih stroškov. Odločilo je, da je tožnica dolžna povrniti toženki njene pravdne stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije, ker je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse, pri tem pa odločitev sodišč v enem delu odstopa od ustaljene sodne prakse, v drugem delu pa gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča (še) ni. Tožnica je zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja preživninskih obveznosti in zaradi tako omajanega razmerja med pravdnima strankama, da pogodbe ne bo več mogoče izpolnjevati. Nižji sodišči se nista opredelili do materialno pravne podlage zlasti v luči načela enake vrednosti dajatev in načela vestnosti ter poštenja (oboje za časa življenja preživljanca). Tako ob sprejetem stališču nižjih sodišč oziroma brez sprejetega jasnega stališča obstaja možnost, da bi v primeru nesoglasij med preživljalcem in preživljancem praktično bil preživljalec prost obveznosti, po drugi strani pa bi prejel premoženje brez nasprotne izpolnitve. Razlaga nižjih sodišč, da je bilo izpolnjevanje obveznosti preživljanja odloženo na čas, ko se tožnica sama ne bo mogla več preživljati, je v direktnem nasprotju s pravno teorijo in sodno prakso, po kateri je namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju preživljanje preživljalca. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1421/2013 z dne 13. 5. 2014 in sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1457/2016 z dne 7. 9. 2016 in I Cp 638/2006 z dne 22. 11. 2006, ki jih ni priložila, ter sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 203/2016 z dne 4. 12. 2017. Razlaga nižjih sodišč je v nasprotju z razumevanjem vsebine pogodbe s strani tožnice in namenom, zaradi katerega jo je tožnica sklenila. Med pravdnima strankama ni sporno, da si je s sklenitvijo pogodbe hotela zagotoviti dosmrtno pomoč in oskrbo kot protivrednost za izročeno premoženje in da ni hotela podariti svojega premoženja. Nižji sodišči se nista opredelili glede razveze pogodbe zaradi neznosnega življenja med preživljalcem in preživljancem (po drugem odstavku 561. člena Obligacijskega zakonika) v primeru, ko se pogodba ne izvaja v obliki življenjske skupnosti.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Tožnica, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).