Jedro

Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, čez nekaj dni pa predmetno tožbo, kar je prezgodaj, zato jo je potrebno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbo tožnika z dne 21. 5. 2013 zavrglo, ker je bila tožba vložena prezgodaj.

Zoper sklep se pritožuje tožnik in v pritožbi navaja, da je bil po pravnem pouku odločbe toženke z dne 19. 4. 2013 napoten na tožbo. Nadalje navede, da na zahtevku za priznanje pravice za invalidnine za telesno okvaro ni bilo njegovega podpisa na obrazcu, obrazec je na zahtevo toženke podpisal in ga dne 15. 5. 2013 poslal v A., kjer bi lahko njegov zahtevek že rešili, saj je že od 27. 10. 2011 dalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi poškodbe pri delu. Tožnik je naknadno dne 31. 12. 2013 pritožbenemu sodišču posredoval dopis, da od tožbe v predmetni zadevi odstopa, saj je sedaj prejel odločbo toženke z dne 24. 9. 2013, s katero mu je bila priznana invalidnina za telesno okvaro.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob dejanskem stanju, kot izhaja iz listin v spisu pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Iz listin v spisu je razvidno, da je toženec izdal dokončno odločbo št. ... z dne 18. 4. 2013, s katero je bilo odločeno, da se tožnikova pritožba zoper odločbo Območne enote A. z dne 28. 11. 2012 zavrne in v reviziji potrdi odločba I. stopnje. Z odločbo I. stopnje je bilo odločeno, da ima pravico do starostne pokojnine v znesku 315,37 EUR na mesec od 5. 12. 2012 dalje. Predmet spora pa se ne nanaša na pravico do starostne pokojnine, temveč je tožnik s tožbo zahteval priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Navedeno vlogo je tožnik tožencu podal šele dne 15. 5. 2013, kakor to navaja tudi tožnik v pritožbi sam in o tej zadevi v času vložitve tožbe in odločitve sodišča prve stopnje toženec še ni odločil. Po določbi 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Na podlagi 75. člena ZDSS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže, če je bila tožba vložena prezgodaj. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila zahteva tožnika za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro pri toženi stranki vložena dne 15. 5. 2013, tožnik pa je že dne 21. 5. 2013 pri sodišču vložil tožbo in je tako njegova tožba bila vložena prezgodaj ter je sodišče ravnalo pravilno, ko jo je kot preuranjeno zavrglo.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.