Jedro

Sodišče izda začasno odredbo le v izjemnem položaju, kadar je varstvo koristi otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sklepa, da hčerka udeležencev z vidika varstva in vzgoje ni ogrožena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče vodi postopek o varstvu in vzgoji mladoletne hčerke predlagatelja in nasprotne udeleženke, XY, o njenem preživljanju ter stikih.

2. Tekom postopka je po uradni dolžnosti izdalo izpodbijano začasno odredbo, s katero je v točki I izreka uredilo stike med XY in njenim očetom, predlagateljem. Stike je uredilo tako, da potekajo: vsak drugi vikend na način, da oče prevzame otroka v petek v vrtcu, do nedelje do 18.30 ure, ko mati prevzame otroka pred očetovim domom v AA; v tednu, ko je vikend stik, v ponedeljek in sredo, ko oče prevzame otroka v vrtcu, do 18.30 ure, ko mati prevzame otroka pred očetovim domom v AA in v tednu, ko ni vikend stika, v torek in četrtek, ko oče prevzame otroka v vrtcu, do 18.30 ure, ko mati prevzame otroka pred očetovim domom v AA. V času vikend stika je oče dolžan materi omogočiti telefonske ali video klice z otrokom v petek in soboto v času od 18.00 do 18.30 ure, v vikendu, ko je otrok pri materi, pa je to dolžna omogočiti mati očetu. Začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka1. V primeru kršitve začasne odredbe je sodišče določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR (točka I izreka). V točki II izreka je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 9.9.2021. Povzetek pritožbenih navedb

3. Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščenki. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Odločitev o začasni odredbi, ki je očitno sprejeta uradoma, se po vsebini delno prekriva z njenim predlogom, zato prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju tudi sodišče) njenega predloga ne bi smelo v celoti zavrniti.

4. Sodišče nepravilno zaključuje, da je predlog nasprotne udeleženke v nasprotju z obsegom in načinom izvrševanja stikov. Te odločitve sodišče ni utemeljilo in je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta odločitev je tudi nepravilna. Pritožnica navaja kako so potekali stiki v maju, juniju, juliju in avgustu.

5. Predlagala je, da se XY že z začasno odredbo zaupa v varstvo in vzgojo njej. Če je sodišče menilo, da v tej fazi postopka to ni potrebno, bi lahko njen predlog zavrnilo le v tem delu. Odločitev o zavrnitvi tega predloga je po njenem mnenju tudi nepravilna. Pritožnica se sklicuje na mnenje centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), da med staršema obstaja visoko konflikten odnos, prepoznaven kot dejavnik tveganja, ki ogrozi otrokov razvoj v obliki čustveno vedenjskih težav, ki so že zaznavne, kar bi po oceni CSD v primeru skupnega starševstva škodljivo z veliko verjetnostjo vplivalo na razvoj otroka. Sodišče ni obrazložilo, v čem bi odločitev, kot jo je predlagala, močno in trajno prizadela interese udeležencev oziroma staršev. Uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz mnenja CSD izhaja, da je glede na trenutno starost mladoletne XY, ki potrebuje ljubezen, varnost, toplino, navezanost, pozornost, čustveno oporo, odzivanje na njeno vedenje in čustvovanje, na drugi strani pa stabilno in predvidljivo okolje, za otroka pomembno urejeno varstvo pri eni osebi. Zatrjuje, da je ona ta oseba. Pomembno je, da ima mati dobro urejene bivanjske razmere, oče pa jih nima, niti ne živi na naslovu stalnega bivališča, stalno bivališče prilagaja vsakokratnim potrebam postopka tako, da ga prijavlja pri znancih, dejansko pa živi v nelegalno postavljeni mobilni hišici v AA, ker si stalnega bivališča niti ne more urediti. V razmerju do otroka je oče izjemno manipulativen. Z otrokom snema video posnetke, pred tem otroka pripravi, kaj mora povedati.

6. Odločitev o začasni odredbi je nedoločna, saj sodišče ni določilo ure, ko naj oče prevzame otroka v vrtcu, kar povzroča težave pri prevzemih. Vzgojiteljice dejansko ne vedo, kdaj lahko otroka izročijo očetu. Predlagala je, da predlagatelj prevzema otroka v vrtcu ob 15.30, ko se zaključi vzgojno-izobraževalni progam oziroma tudi uri, ko sama prevzema otroka v vrtcu in je deklica na takšen ritem že navajena. Na nedoločeno uro prevzema je opozorila tudi v pripombah zoper mnenje CSD z dne 22.10.2021, kar je sodišče spregledalo. Predlaga spremembo sklepa tako, da se določi ura prevzame ob 15.30. 7. Nasprotuje takemu obsegu vikend stikov, kot ga je določilo sodišče. Bistvo začasne odredbe je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti ter medsebojne pripadnosti z obema staršema. Zato se z začasno odredbo določa le minimalni obseg stikov. Sodišče mora biti pri določanju stikov previdno, da obseg stikov ni otroku v škodo. Sodišče bi moralo postopati še posebej previdno, saj je nasprotna udeleženka opozorila na zavračanje stikov mladoletne XY ter dejstvo, da je mladoletna XY s stikov, pred njihovo prekinitvijo, prihajala utrujena, nejevoljna in redkobesedna. Za to trditev je predlagala dokaz z zaslišanjem matere nasprotne udeleženke, GG.

8. Sodišče ni obrazložilo zakaj meni, da je deklici v korist, da se izvajajo stiki tudi preko vikenda. Stiki preko noči v trajanju dveh noči zapored, deklici niso v korist. Zanjo predstavljajo preveliko obremenitev, kar se je pokazalo poleti, ko je oče deklico, ne da bi bil dogovorjen z materjo, odpeljal na krajše počitnice, pri čemer se je deklica vrnila s stika v stiski in izjemno utrujena, nejevoljna in redkobesedna. XY je vztrajno zavračala stike v avgustu 2021, ko je predlagatelj 24., 25. in 27.8.2021 prišel nenapovedano po XY že ob 7.00 zjutraj z namenom, da jo odpelje in da preživi cel dan z njim. Odhod k očetu je odločno zavrnila, se upirala in planila v jok ter se stiskala k nasprotni udeleženki, kar je bilo vse tri dni enako. Deklico je vedno, ko je zavračala stike, poskušala vzpodbuditi, da odide z očetom, vendar zaman. Oče je prihajal samovoljno in nenapovedano, ob tem se je do matere tudi obnašal agresivno, kot je počel v času, ko so še živeli kot družina. Zaključiti je, da mladoletna XY zavrača stike z očetom in je iz tega razloga preuranjeno, da bi z njim preživela kar dve noči. Predlaga, da se stiki uvedejo postopoma, nekaj časa naj potekajo le preko tedna, ko se bo stanje stabiliziralo in zavračanja stikov ne bo več, naj ima deklica vikend stik, ko naj pri njem prespi.

O utemeljenosti pritožbe

9. Pritožba ni utemeljena.

10. V pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka niso podane. Izpodbijani sklep je skrbno obrazložen. Vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih in je zmožen preizkusa. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pritožnica nepravilno prikazuje razloge, s katerimi je prvostopenjsko sodišče zavrnilo njen predlog v delu, ki se nanaša na stike. Sodišče ni navedlo, da je predlog nasprotne udeleženke v nasprotju z obsegom in načinom izvrševanja stikov. Navedlo je, da je predlog nasprotne udeleženke v delu ureditve stikov v nasprotju z obsegom in načinom izvrševanja stikov, ki je po oceni sodišča trenutno najbolj v korist mladoletne XY.2 Svojo odločitev je tudi ustrezno obrazložilo.

11. Pritožnica neuspešno izpodbija dejansko stanje sklepa. V pretežnem delu pritožbe ponavlja navedbe, ki jih je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje in na katere je v sklepu že odgovorjeno. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča in njegovo odločitev graja mimo razlogov sklepa. Dokazni zaključki, ki jih ponuja v pritožbi, so pristranski in neprepričljivi, saj ne temeljijo na obravnavi celotnega dokaznega gradiva.

12. Na ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in svoje pravne zaključke tudi pravilno argumentiralo. Nasprotna udeleženka neutemeljeno vztraja, da bi ji moralo prvostopenjsko sodišče z začasno odredbo začasno zaupati mladoletno XY v varstvo in vzgojo. Prvostopenjsko sodišče je ubralo pravi pristop pri obravnavanju njenega predloga. Ker imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, je k njihovemu izdajanju treba pristopiti restriktivno. Sodišče izda začasno odredbo le v izjemnem položaju, kadar je varstvo koristi otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sklepa, da hčerka udeležencev z vidika varstva in vzgoje ni ogrožena. V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da med staršema obstaja visoko konflikten odnos, je prvostopenjsko sodišče pravilno ovrednotilo. Upoštevalo ga je skupaj z ostalimi ugotovitvami.

13. Kot je razvidno iz sklepa, udeleženca ne zmoreta razmejevati starševskega in partnerskega odnosa. Oba svoje potrebe postavljata pred potrebe in koristi otroka. Med njima ni vzajemne pripravljenosti po vzpostavitvi ustrezne komunikacije in starševskega odnosa, vsak zavzema lastno stališče glede družinske situacije in koristi mladoletne XY ter od njega ne odstopa. Drug drugega obtožujeta, vendar oba sprejemata enostranske odločitve, kar ni v korist otroka. Oba ji povzročata stisko, saj jo obremenjujeta z medsebojnim konfliktom. Nesoglasja rešujeta v pričo deklice. Zaradi teh ravnanj in vedenja staršev so vidne določene spremembe v vedenju mladoletne XY, ki škodljivo vplivajo na njej psihosocialni razvoj. CSD je prepoznal v njunem ravnanju merjenje moči v odnosu, tekmovanje za otroka. Prepoznal je tudi zametke odtujevanja otroka očetu s strani matere. Tega pritožnica v pritožbi ni predstavila.

14. Iz ugotovitev sklepa izhaja, da oba starša ogrožata otroka, tudi pritožnica, zato do končne odločitve sodišča ne more biti v prednosti pred predlagateljem. Primeri iz sodne prakse pričajo, da skuša eden od staršev pogosto doseči izdajo začasne odredbe o varstvu in vzgoji ravno zato, da bi si pridobil ugodnejši položaj v postopku.3 Otrokova korist terja, da sodišče takšno ravnanje prepreči. Otroku je dolgoročno v korist, da varstvo in vzgojo še naprej izvajata oba starša, če to ni mogoče pa, da je s končno odločbo o varstvu in vzgoji zaupan tistemu od staršev, za katerega sodišče po izvedenem dokaznem postopku in z ustreznim dokaznim standardom ugotovi, da ima boljše zmožnosti za njuno izvajanje. Preuranjena sodna odločba o varstvu in vzgoji je otroku lahko dolgoročno v škodo.4

15. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da je z vidika stikov XY ogrožena. Ker živi pri materi, je treba urediti stike med xy in očetom. S tem se v določeni meri strinja tudi nasprotna udeleženka, ki nasprotuje obsegu določenih stikov. Upira se ureditvi vikend stikov z nočitvijo pri očetu. Njeno stališče, da se z začasno odredbo določa le minimalni obseg stikov, ni pravilno. V pritožbi ni navedla ustreznih argumentov, ki bi vzbudili dvom v pravilnost odločitve. Njena ocena, da tako določeni stiki niso v korist XY, nima ustrezne strokovne podlage. Oče ima ustrezne bivalne pogoje, XY ima z njim vzpostavljen dober, pristen in ljubeč odnos in je tudi nanj navezana, želi si tudi njegove bližine in jo potrebuje, stikov z očetom ne zavrača. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, ki temeljijo na mnenju CSD, je izrednega pomena, da ima deklica, ki več časa preživi z materjo, izkušnje odnosa z obema staršema in potrebuje redne in kvalitetne stike tudi z očetom.

16. Sodišče je določilo, da oče prevzame otroka v vrtcu. Nasprotna udeleženka se pritožuje, ker ni določilo ure prevzema. Pritožbeno sodišče meni, da to ni potrebno. Začasna odredba je izvršljiva. Nasprotna udeleženka ni navedla nobenih dejstev, ki bi kazala na to, da je treba predlagatelju določiti točno uro, kdaj sme prevzeti otroka v vrtcu.

17. Razlogovanje pritožbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, ob taki odločitvi, kot jo je sprejelo, delno ugoditi tudi predlogu nasprotne udeleženke, ni pravilno. Njen predlog je bil, da ji sodišče začasno zaupa mladoletno XY v varstvo in vzgojo ter da uredi stike s predlagateljem dvakrat tedensko, poleg tega pa še en dan med vikendom, vsak drugi vikend. Sodišče njenemu predlogu ni ugodilo niti delno. Stike je uredilo drugače in v večjem obsegu, predlog, da se ji hčerka začasno zaupa v varstvo in vzgojo pa je zavrnilo.

18. Upoštevaje zgoraj navedene razloge in ker ni zasledilo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

1 Prvostopenjsko sodišče je očitno napačno navedlo do konca pravdnega postopka. 2 Glej točko 17. obrazložitve sklepa. 3 Sodni postopki so pogosto dolgotrajni, z začasno odredbo vzpostavljena ureditev spornega pravnega razmerja pa v veljavi in izvrševanju dolgo časa. V praksi pride zato praviloma do prilagoditve družinskih razmerij situacijam, vzpostavljenih z začasno odredbo. Ob sprejemanju končne sodne odločbe sodišče zato navadno ugotovi, da je otroku v največjo korist prav ureditev, ki je bila vzpostavljena z začasno odredbo, četudi je bila ta sprejeta le z dokaznim standardom verjetnosti. 4 Glej Komentar Družinskega zakonika/redaktorica Barbara Novak; avtorji Matej Čujevič..., Uradni list RS 2019, komentar k 162. členu Družinskega zakonika.