Jedro

Mnenje je narejeno skladno s pravili stroke, ker ZEN določa, da je treba v elaboratu predstaviti dejansko stanje in ne stanje, kakršno naj bo oziroma bi moralo biti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal sodni izvedenec za geodezijo, primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, naj prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom geodetske storitve - parcelacija + določitev ZPS s številko vloge DJ-46-2016 z dne 21. 7. 2016 tako, da evidentira novo nastale parcele in dele meje med novo nastalimi parcelami kot urejene. Geodetski upravi Republike Slovenije je še naložilo, da evidentira spremembe v katastru stavb v skladu z elaboratom za vpis stavbe z ident. št. 001 v kataster stavb z dne 21. 7. 2016. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila udeleženka, ki sodišču očita, da se ni vsebinsko opredelilo do njenih trditev. Iz gradbenega dovoljenja izhaja, da prostori v pritličju predstavljajo skupne prostore, zato je razpolaganje z njimi lahko zgolj skupno in izvedeno v soglasju z vsemi lastniki. Za nakup in za razpolaganje z navedenimi prostori nasprotna udeleženka nikoli ni dala soglasja, niti ni dala soglasja, da bi pritlični prostori lahko bili preurejeni v stanovanja. Ta preureditev in razpolaganje predstavlja nelegalno dejanje. Nepremičnine, na katerih predlagatelja želita vzpostaviti etažno lastnino, so dejansko skupni prostori, namenjeni uporabi in razpolaganju vsem lastnikom. Pritožnica je prikrajšana v svojih lastninskih upravičenjih, saj je ob nakupu svojega stanovanja v letu 2003 upravičena pričakovala, da bo skupne prostore v pritličju stavbe lahko uporabljala kot kolesarnic in shrambo. Te navedbe so neprerekane in jih je treba šteti za priznane. Kljub temu, da je nasprotna udeleženka izrecno opozarjala, da prostori v pritličnem delu stavbe predstavljajo skupne prostore, je izvedenec te prostore označil kot stanovanja št. 1, 2 in 3 v etaži št. 1. Izvedenec je tako dejansko skupne prostore spremenil v stanovanja v večstanovanjski stavbi, kar je v izrecnem nasprotju s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem z dne 29. 5. 2003. Sodni izvedenec mora svoje mnenje izdelati skladno s pravili stroke, pri svojem delu je vezan na pravnomočne upravne odločbe. Sodišče zgolj zaključi, da sta strokovna podlaga in delo izvedenca v tem postopku primerna in se ne opredeli do trditev in dokazov nasprotne udeleženke, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je zmotno uporabilo določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), saj naj bi ZEN določal, da je treba v elaboratu predstaviti dejansko stanje in ne stanje kakršno je bilo oziroma bi moralo biti. Take vsebine ZEN nima, govori pa v 90. členu, da se dejanska raba stavbe spremeni, če se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in stanovanjsko področje, spremeni dejanska raba stavbe. Da bi lahko izvedenec in sodišče v elaboratu potrdil drugačno dejansko rabo, bi zato moralo biti izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje, česar v postopku nihče ni potrdil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani vmesni sklep temelji na določbi šestega odstavka 23. a člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL), po katerem sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa.

5. Odločitev sodišča prve stopnje ni obremenjena z zatrjevano bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo, da je mnenje narejeno skladno s pravili stroke, ker ZEN določa, da je treba v elaboratu predstaviti dejansko stanje in ne stanje kakršno naj bo oziroma bi moralo biti. Zmotno je stališče pritožbe, da ZEN take določbe ne vsebuje, saj v prvem odstavku 79. člena določa, da se v katastru stavb vodijo podatki o dejanski rabi stavbe v skladu z veljavno klasifikacijo vrste objektov in ta raba se določi glede na pretežni namen uporabe stavbe. Nesporno je, da v prvi etaži sporne stavbe obstajajo tri stanovanja kot samostojne enote. V tej fazi postopka (še) ni pomembno, kakšno je bilo gradbeno dovoljenje, saj se z izpodbijanim sklepom ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe. Izpodbijani sklep tudi ne pomeni legalizacije nedovoljene gradnje (predelave), kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 81. člena ZEN).

6. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).