Jedro

V drugem odstavku 191. člena je določeno, da je upnik, ki je edini kupec, lahko oproščen položitve kupnine. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot poudarja pritožnik, prvi v vrsti za poplačilo med neprivilegiranimi terjatvami. Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev položitve kupnine upnik, ki je kupec predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda edini je namreč enopomenska. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi sam namen tega pravila. Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Eden od namenov zakona za določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ je v tem, da lahko potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upnik in tudi dolžnik izpodbija terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil, in lahko uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da upnik, ki ima sicer v trenutku prodaje najboljši vrstni red poplačila, ne bo poplačan.

Do odločitve sodišča prve stopnje je rok za položitev kupnine določen v odredbi o prodaji že potekel. V situaciji, ko se še odloča o položitvi dela kupnine, ki presega oprostitev kupnine, je potrebno upoštevati specifičnost stanja. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je za odločitev o upnikovem predlogu za oprostitev položitve kupnine potreben določen dodaten čas. Sodišče mora namreč o oprostitvi položitve kupnine izdati vmesni sklep, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Zaradi vmesnega procesnega dejanja sodišča, je življenjsko logično, da je začetek teka 15 dnevnega roka, ki je bil opredeljen v IV. točki odredbe o prodaji, odložen do trenutka sprejete odločitve o upnikovem predlogu. Razlog upnika za podaljšanje roka za položitev kupnine je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen.

Res je, da se v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ prednostno poplača davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin. To določbo glede plačila davka na dodano vrednost je mogoče v izvršilnem postopku razlagati tako, da v primeru, da je zavezanec za plačilo DDV prodajalec, torej dolžnik v izvršbi, in gre za prodajo stavbnih zemljišč in prodajo novih objektov, in mora obračunati in plačati 22 % DDV, če ima dolžnik veljavno identifikacijsko številko za DDV. Pri prodaji stavbnih zemljišč in novih nepremičnin namreč mehanizem obrnjene davčne obveznosti ni mogoč. To se upošteva šele pri poplačilu iz kupnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep:

-spremeni v III. točki izreka tako, da se predlogu upnika za podaljšanje položitve kupnine za nepremičnine ID znak:

-parcela X 000 in parcela X 001, last dolžnika do 1/1,

-parcela X 002 in parcela X 003, last dolžnika do 1/1,

-parcela X 004 in parcela X 005, last dolžnika do 1/1,

-parcela X 006 in parcela X 007, last dolžnika do 1/1,

-parcela X 008, last dolžnika do 1/1,

-parcela X 009, last dolžnika do 1/1,

-parcela X 010, last dolžnika do 1/2,

-parcela X 011, last dolžnika do 1/2, ugodi in se rok podaljša tako, da je upnik dolžan položiti kupnino v 15. dneh od prejema tega sklepa, in

-razveljavi IV. točka izreka,

v preostalem delu se pritožba zavrne in sklepa v izpodbijanem, a nespremenjenem oziroma razveljavljenem delu potrdi.

Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnika delno oprostilo položitve kupnine za nepremičnine, ki jih je kupil na javni dražbi (I. točka izreka), predlog za oprostitev položitve kupnine za ostale nepremičnine kupljene na javni dražbi zavrnilo (II. točka izreka), predlog upnika za podaljšanje roka za plačilo kupnine zavrnilo (III. točka izreka) in kupcu nepremičnine naložilo obračunati in plačati DDV po stopnji 22% od vrednosti kupnine 302.512,00 EUR, ki znaša 66.552,64 EUR (IV. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep se je pritožil upnik iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku ; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper II. točka izreka

5.Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za oprostitev položitve kupnine za nekatere nepremičnine, ki jih je kupil na dražbi, zavrnilo. Ugotovilo je, da upnik pri teh nepremičninah kot kupec ne nastopa kot edini upnik, saj je pri vseh navedenih nepremičninah kot zastavni upnik vpisana Republika Slovenija. Pravilno je zaključilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji po drugem odstavku 191. člena ZIZ.

6.Upnik tej ugotovitvi sodišča nasprotuje in meni, da je na podlagi teleološke razlage drugega odstavka 191. člena ZIZ treba v takšnem primeru upnika oprostiti plačila kupnine ter mu odmeriti zgolj plačilo stroškov in davkov. Nepotrebno je plačilo kupnine v primeru, ki jo upnik s hipoteko na prvem mestu in njegova terjatev močno (več kot 10 x) presega kupnino za nepremičnino in je jasno, da zastavni upnik s slabšim vrstnim redom ne bo prejel ničesar.

7.Te pritožbene navedbe so neutemeljene. V drugem odstavku 191. člena je določeno, da je upnik, ki je edini kupec, lahko oproščen položitve kupnine. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot poudarja pritožnik, prvi v vrsti za poplačilo med neprivilegiranimi terjatvami. Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev položitve kupnine upnik, ki je kupec predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda edini je namreč enopomenska. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi sam namen tega pravila. Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Eden od namenov zakona za določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ je v tem, da lahko potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upnik in tudi dolžnik izpodbija terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil, in lahko uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da upnik, ki ima sicer v trenutku prodaje najboljši vrstni red poplačila, ne bo poplačan.

8.Pritožbeno sodišče pa k temu še dodaja, da se bo poplačilo iz kupnine opravljalo po stanju terjatev na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ). Zato ne more biti že vnaprej izključeno, da do takrat morebiti ne bi prišlo do delnega plačila upnikovih terjatev izven postopka izvršba na nepremičnine, s tem pa tudi ne more biti že vnaprej izključena možnost, da bo do poplačila iz kupnine upravičen tudi zastavni upnik.

9.Oprostitev plačila kupnine kupcu, ki je upnik glede na povsem jasno in nedvoumno zakonsko določbo tako ne pride v poštev in je odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilna, posledično pa pritožba v tem delu neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper III. točka izreka

10.Sodišče prve stopnje je predlog upnika za podaljšanje roka za plačilo kupnine zavrnilo. Ugotovilo je, da razlog za podaljšanje kot ga navaja upnik, neutemeljen. Upnik predlaga podaljšanje roka za 120 dni in sicer iz razloga, da bo v primeru zavrnitve oprostitve plačila kupnine primoran vložiti pritožbo.

11.Upnik v pritožbi navaja, da vse do prejema odločitve o predlogu za oprostitev plačila kupnine ni vedel in tudi ni mogel vedeti, za koliko bo oproščen in koliko kupnine bo dejansko moral plačati. Šele s sprejemom izpodbijanega sklepa je bilo odločeno o tem, koliko kupnine je oproščen in koliko jo mora dejansko plačati. Upnik je namreč pravočasno vložil predlog za oprostitev plačila kupnine.

12.Pritožba upnika je v tem delu delno utemeljena.

13.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je v odredbi o prodaji z dne 21. 12. 2003 v VI. točki navedeno, da mora kupec položiti kupnino v roku 15 dni od prejema sklepa o domiku. Upnik je sklep o domiku prejel 7. 5. 2024. Naslednji dan je predlagal oprostitev položitve kupnine. O upnikovem predlogu z dne 8. 5. 2024 je sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom 8. 7.2025.

14.Do odločitve sodišča prve stopnje je rok za položitev kupnine določen v odredbi o prodaji že potekel. V situaciji, ko se še odloča o položitvi dela kupnine, ki presega oprostitev kupnine, je potrebno upoštevati specifičnost stanja. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je za odločitev o upnikovem predlogu za oprostitev položitve kupnine potreben določen dodaten čas. Sodišče mora namreč o oprostitvi položitve kupnine izdati vmesni sklep, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Zaradi vmesnega procesnega dejanja sodišča, je življenjsko logično, da je začetek teka 15 dnevnega roka, ki je bil opredeljen v IV. točki odredbe o prodaji, odložen do trenutka sprejete odločitve o upnikovem predlogu. Razlog upnika za podaljšanje roka za položitev kupnine je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen.

15.Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi zoper III. točka izreka ugodilo in sklep spremenilo tako, da se upniku podaljša rok za položitev dela kupnin za nepremičnine, ki so naštete v izreku sklepa, za 15 dni od prejetja tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper IV. izreka slepa

16.Sodišče prve stopnje je kupcu naložilo, da je na podlagi samoobdavčitve dolžan obračunati in plačati DDV po stopnji 22% od vrednoti kupnine 302.512,00 EUR in znaša 66.552,64 EUR. Svojo odločitev je oprlo na določila o obrnjeni davčni obveznosti.

17.Upnik to odločitev sodišča izpodbija in navaja, da je davčna osnova napačna, posledično pa je napačen tudi obračun DDV, ki se lahko obračuna kvečjemu od oproščenega dela kupnine. Poleg navaja še, da mora upnik kot zavezanec zgolj obračunati DDV ne pa tudi plačati. Gre torej za enovito evidentiranje DDV in ne plačila. Odmerjen znesek DDV je upnik dolžan obračunati po obrnjeni davčni obveznosti.

18.Pritožba je v tem delu utemeljena.

19.Kupec nepremičnine, ki je davčni zavezanec, se lahko s prodajalcem nepremičnine dogovori, da ima pravico do odbitja celotnega DDV. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se uporablja pri prodaji nepremičnin, pri katerih sta se dobavitelj in kupec odločila za obrnjeno davčno obveznost. Uporablja se le pri prodaji stare nepremičnine in zemljišč. Pravila so določena v 45. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in 76.a členu ZDDV-1. Pravila obrnjene davčne obveznosti mora upoštevati davčni zavezanec pri obračunu in plačilu davka na dodano vrednost.

20.Res je, da se v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ prednostno poplača davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin. To določbo glede plačila davka na dodano vrednost je mogoče v izvršilnem postopku razlagati tako, da v primeru, da je zavezanec za plačilo DDV prodajalec, torej dolžnik v izvršbi, in gre za prodajo stavbnih zemljišč in prodajo novih objektov, in mora obračunati in plačati 22 % DDV, če ima dolžnik veljavno identifikacijsko številko za DDV. Pri prodaji stavbnih zemljišč in novih nepremičnin namreč mehanizem obrnjene davčne obveznosti ni mogoč. To se upošteva šele pri poplačilu iz kupnine.

21.V konkretnem primeru pa gre za obračun DDV z uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, zato o tem ne odloča sodišče prve stopnje temveč mora ta postopek pravilno izpeljati kupec nepremičnine v svojih računovodskih in davčnih izkazih.

22.Iz tega razloga je bilo potrebno odločitev v izpodbijani 4. točki sklepa razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbenih stroških

23.Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka. Upnik je s pritožbo sicer delno uspel, vendar pritožbenih stroškov ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku, saj ni mogoče zaključiti, da gre za stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Gre za odločanje o vlogah upnika, ki jih je podal v izvršilnem postopku zato, ker je nepremičnino kupil in nanje dolžnik ni imel vpliva.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 191, 191/2, 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 110 Zakon o davku na dodano vrednost (2006) - ZDDV-1 - člen 45, 76a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.