Jedro

Ker predlog za vknjižbo lastninske pravice vsebuje tudi predlog predznambe lastninske pravice, mora sodišče v primeru, če vknjižba zaradi neoverjenega prodajalčevega podpisa ni možna, dovoliti predznambo lastninske pravice, četudi ta ni izrecno predlagana.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Na podlagi neoverjene kupoprodajne pogodbe z dne 12.2.1999 in sporazuma o obsegu in razdelitvi skupnega premoženja z dne 14.7.1993, pri nepremičnini parc.št. 2654/4, vpisani v vložku št. 1654, katastrska občina ...., last V. J., roj. 16.9.1958 do 1/2 in L. J., roj. 20.10.1963 do 1/2 se dovoli predznamba lastninske pravice za osebo: Z. M., roj. 1.3.1949, B. 27, Ljubljana do celote. Predlagatelj mora v tridesetih dneh bodisi predložiti zasebno listino, na kateri je podpis osebe, proti kateri je dovoljena predznamamba, overjen bodisi v istem roku sprožiti ustrezen postopek."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna referentka zavrgla, pravilno zavrnila, predlog za vpis lastninske pravice. Zoper sklep se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik navaja, da se je zemljiškoknjižni predlog res glasil na vpis lastninske pravice, vendar pa predlagatelj tedaj še ni mogel vedeti, da bo prišlo do spora z MF DURS Brežice, zato se je predlagatelj v svoji vlogi z dne 3.10.200 in še prej v predlogu z dne 20.7.2000 skliceval na 30. člen ZZK, kar naj bi logično pomenilo, da gre v konkretnem primeru zaradi spremenjenih okoliščin v bistvu za predznambo v smislu 28. člena ZZK. V nadaljevanju pritožnik navaja, da je priložil k predlogu celo dve listini, poleg pogodbe tudi sporazum o obsegu in delitvi skupnega premoženja. Meni, da so mu bile kršene njegove ustavne pravice (enakost, zasebna lastnina, pravica do ustreznega pravnega sredstva). Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila, ki veljajo v postopku za vpis v zemljiško knjigo. Določba 2. odstavka 76. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK namreč določa, da predlog za vknjižbo obsega tudi predlog za predznambo, razen če predlagatelj predznambo izrecno izključi. Pravilo je namenjeno ravno takšnim procesnim položajem, kakršen je podan tudi v obravnavani zadevi. Sodišče dovoli vpis predznambe namesto predlagane vknjižbe takrat, kadar na podlagi zemljiškoknjižnemu predlogu priloženih lisitn vknjižba ni mogoča. Ker je predlagatelj vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice in mu priložil pogodbo, na kateri podpis prodajalca ni overjen, so v skladu z 2. odstavkom 76. člena ZZK in 4. točke 28. člena ZZK izpolnjeni pogoji za dovolitev predznambe. V skladu s pooblastilom iz 3. točke 95. člena ZZK je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo in samo dovolilo vpis predznambe lastninske pravice. V skladu s 30. členom ZZK pa je predlagatelju obenem določilo rok, v katerem naj predznambo opraviči ali pa sproži ustrezen postopek. Ustrezen postopek v tem primeru je bodisi tožba vložena zoper toženca, naj prizna svoj podpis na zasebni listini, ki je bila podlaga za dovolitev predznambe bodisi ustrezen upravni postopek, s katerim bo razrešen zatrjevan zastoj pri DURS DU, Brežice.