Jedro

Materialnopravno zmotno je stališče tožeče stranke, da že dejstvo, da je toženec kupil delnice in pridobil lastninsko pravico na stanovanju v času zakonske zveze, pomeni, da gre za skupno premoženje pravdnih strank. Skupno premoženje je samo tisto premoženje, ki ga zakonca v času zakonske zveze pridobita z delom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je presodilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada vrednost 85 delnic X. d.d. (14.038,76 EUR; v nadaljevanju delnice), vrednost izplačila po zavarovalni pogodbi pri zavarovalnici Wiener Städtische Versicherung AG (2.814,34 EUR; v nadaljevanju zavarovalna pogodba) ter da je delež tožnice na tem premoženju polovičen. Glede na ugotovljeni delež na skupnem premoženju je tožencu še naložilo v plačilo sorazmerno (polovično) vrednost 85 delnic (7.019,38 EUR) ter izplačila po zavarovalni pogodbe (1.407,17 EUR). Zavrnilo pa je zahtevek tožnice, da spada v skupno premoženje vrednost stanovanja in pomožnega prostora (125.187,78 EUR), vrednost od prodaje še 80 delnic (52.748,92 EUR), presežek nad vrednostjo izplačila po zavarovalni pogodbi (1.658,66 EUR) ter da je toženec dolžan tožnici plačati sorazmerni (polovični) del teh zneskov. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene in tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo zoper odločitev o izplačilu sorazmerne vrednosti stanovanja in 50 delnic zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vlaga tožeča stranka. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevkom v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Zatrjevana procesna kršitev, da je sodba sodišča druge stopnje pomanjkljiva, da v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma naj bi bili ti nejasni, ne zadosti standardu obrazloženosti kršitev določb pravdnega postopka. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zato mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati. Z očitkom, da se je sodišče pri oceni, ali je toženec kupil delnice za račun matere, oprlo na neverodostojne priče (sodelavce tožene stranke), pa tožeča stranka nedovoljeno posega v dokazno oceno sodišča (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato ga revizijsko sodišče ni upoštevalo.

7. Materialnopravno zmotno je stališče tožeče stranke, da že dejstvo, da je toženec kupil delnice in pridobil lastninsko pravico na stanovanju v času zakonske zveze, pomeni, da gre za skupno premoženje pravdnih strank. Skupno premoženje je samo tisto premoženje, ki ga zakonca v času zakonske zveze pridobita z delom (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). V obravnavani zadevi je sodišče ugotovilo, da je denar za odkup stanovanja in 50 delnic v celoti prispevala toženčeva mati (N. Š.). Tožnica, ki tudi v reviziji vztraja pri tem, da je kupnino za nakup stanovanja prispevala ona (tožnica), tako v tem delu nedovoljeno izpodbija dejansko stanje, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje.

8. V primeru, da kupnino za nakup stvari v času zakonske zveze prispevajo starši enega od zakoncev, ta stvar lahko spada v posebno premoženje vsakega od zakoncev, če je kupnina za nakup predstavljala darilo, dano obema. Vendar je sodišče ugotovilo, da toženčeva mati ni financirala nakupa stanovanja in delnic z namenom, da bi to podarila tožnici in tožencu, temveč zato, ker je bila dejanski kupec stanovanja in delnic, toženec pa samo formalni kupec. Toženec je bil namreč imetnik stanovanjske pravice, kar mu je po takrat veljavnem t.i. „Jazbinškovem zakonu“ omogočalo cenovno ugoden odkup stanovanja, prav tako pa je imel kot delavec v X. d.d. pravico do ugodnejšega odkupa delnic. Odločitev sodišča, da stanovanje in 50 delnic, katerih dejanski kupec je bila toženčeva mati, ne spada v njuno skupno premoženje, je tako materialnopravno pravilna. Posledično je neutemeljen tudi nadaljnji očitek tožeče stranke, da je toženec s tem, ko je prenesel 50 delnic in stanovanje na svojo mater, kršil režim upravljanja skupnega premoženja.

9. Ker uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).