Kršitev osebnostnih pravic

Datum

27.09.2024

Številka

07121-1/2024/1124

Kategorije

Sodni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Opisujete, da ste opravljali študentsko delo v ustanovi. Na vaš zadnji delovni dan je študent na … prilepil vašo fotografijo z žaljivo konotacijo. Fotografija je bila sicer predhodno javno objavljena na Facebooku…. Zanima vas, ali lahko pri IP vložite prijavo zaradi kršenja vaših pravic.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije. Objava fotografije posameznika pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Obrazložitev

Pri tem IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Kot smo poudarili v mnenju št. 0712-1/2019/3007 z dne 14.1.2020, je fotografija skladno s Splošno uredbo varovan osebni podatek tedaj, ko je oseba jasno in nedvoumno razvidna in bi se jo dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s fotografijo obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku. Dodatno pa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe določa, da se uredba uporabi tedaj, ko se obdelava v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. V vašem primeru glede na opis najverjetneje ne gre za obdelavo, ki bi se delno ali v celoti izvajala z avtomatiziranimi sredstvi, oz. tudi ne gre za oblikovanje zbirke oz. dela zbirke, zato IP v zvezi z objavo fotografije ni pristojen organ.

Dodajamo tudi, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Določena ravnanja, kot je npr. objava posamezne fotografije brez privolitve posameznika (kot navajate na oglasni deski), ne predstavlja nujno kršitve varstva osebnih podatkov, temveč bi lahko predstavljala poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Objava vaše fotografije brez vaše privolitve in z žaljivimi komentarji bi torej lahko predstavljala poseg v osebnostne pravice posameznika, ki jih lahko uveljavljate na civilnem sodišču, pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za določene elemente kaznivih dejanj iz 158. do 162. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23), kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje, itd.

Lepo vas pozdravljamo,

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo