Jedro

Tržni inšpektor ima v določbi 20. člena Zakona o gostinstvu pooblastilo, da če ugotovi, da gostinski objekt ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je uvrščen z odločbo pristojne upravne enote, prepove opravljanje gostinske dejavnosti brez določitve roka za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 17.4.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota P. z dne 3.6.1999, s katero je bilo tožeči stranki odrejeno, da z dnem prejema odločbe preneha opravljati gostinsko dejavnost v Motelu K. v J., ker gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je razvrščen z odločbo pristojne upravne enote.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče sklicuje na ugotovitve inšpekcijskega pregleda z dne 27.5.1999 iz katerih izhaja, da objekt - Motel K. ne omogoča dostopa funkcionalno oviranim osebam, da v pregledanih sobah ni košaric za odpadke, splošnih informacij in cenika storitev, da v kopalnicah ni splošne razsvetljave, ter da objekt razpolaga le z devetimi sobami. Glede na navedeno objekt ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev, določenih v 7., 17., 19. in 41. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, Uradni list RS, št. 23/96) in zahtev iz kategorizacijskega lista priloge A Pravilnika o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih objektov in marin (Pravilnik, Uradni list RS, št. 29/97 in 51/98). V zvezi s tožbenim ugovorom sodišče navaja, da pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za razvrstitev v določeno kategorijo le teh ni mogoče obravnavati ločeno za nastanitveni in gostinski del, saj sta, kot izhaja iz določb Pravilnika, navedeni dejavnosti med seboj povezani. Sodišče zavrača tožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Ob pravilni ugotovitvi, da objekt ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je razvrščen, je tudi po presoji sodišča podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa določba 20. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95) in ne določba 18. člena tega zakona, na katero se sklicuje tožnik.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Vztraja pri tožbenem ugovoru, da ugotovljene napake ne morejo biti podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi določbe 20. člena Zakona o gostinstvu. Inšpekcijski organ je namreč ugotovil, da prostori ne izpolnjujejo minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti. Ta ugotovitev pa je podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi 18. člena Zakona o gostinstvu. Glede na navedeno je sodišče s tem, ko je odločitev oprlo na določbo 20. člena Zakona o gostinstvu, zmotno uporabilo materialno pravo. Izpodbijana sodba tudi ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi za odločitev so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa - ter v določbi 20. člena Zakona o gostinstvu, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje. Podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa po tej določbi je ugotovitev, da gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je razvrščen z odločbo pristojne upravne enote. Iz podatkov spisa izhaja in tudi ni sporno, da je bil predmetni gostinski obrat z odločbo razvrščen v kakovostno skupino - kategorijo s tremi zvezdicami. Odločba je bila izdana na podlagi samoocenitve. Podlaga za presojo ali gostinski obrat izpolnjuje pogoje glede kategorije, v katero je razvrščen, je Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Po določbi 2. člena tega pravilnika se kategorizacija nastanitvenega obrata izvaja v skladu s standardi opremljenosti in storitev, ki so določeni v prilogi A, ki je sestavni del tega pravilnika. V 4. členu navedenega pravilnika pa je določeno, da mora nastanitveni obrat, ki se kategorizira, predhodno izpolniti tudi splošne in posebne pogoje, predpisane s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih. Predpogoj za kategorizacijo nastanitvenega obrata je torej ugotovitev, da so izpolnjeni s Pravilnikom določeni pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kategorizacija že zato ni mogoča. In ker je bilo pri inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, in to niti ni sporno, da predmetni gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev iz 7., 17., 19. in 41. člena navedenega Pravilnika, predmetni gostinski obrat tudi ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev v kategorijo, v katero je bil uvrščen z odločbo. Ta ugotovitev pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi določbe 20. člena Zakona o gostinstvu. V tej določbi pa ima tržni inšpektor pooblastilo, da prepove opravljanje dejavnosti brez določitve roka za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.