Jedro

V upravnem postopku se vročanje opravi skladno z določbami ZUP. 87. člen ZUP določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek), če pa se vročitve ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (četrti odstavek).

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožnik do 30. 11. 2020 stanovanjsko enoto v večstanovanjskem objektu na naslovu ..., katere lastnik je, priključiti na javno kanalizacijsko omrežje (1. točka izreka). Če v odrejenem roku naložene obveznosti ne bo izvršil, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen (2. točka izreka), o izvedbi odrejenega ukrepa pa mora takoj obvestiti prvostopenjski organ in mu predložiti dokazilo pooblaščenega izvajalca o priklopu na kanalizacijski sistem (3. točka izreka). Odločil je še, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka) ter da posebni stroški v postopku niso nastali (5. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bilo javno kanalizacijsko omrežje na območju mesta Tržič zgrajeno v letu 2011, stanovanjske enote v objektu na naslovu ... pa niso priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Njihove lastnike k temu zavezuje 18. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič, ki določa, da v kolikor je naseljeno območje opremljeno z javno kanalizacijo, morajo občani oziroma lastniki svoje stavbe oziroma stanovanjske enote v stavbah priključiti na obstoječi kanalizacijski sistem.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnik je v obsežni tožbi in njenih dopolnitvah smiselno navedel, da je solastnik nerazdelnega 1/5 deleža nepremičnine, kar predstavlja stanovanje v 2. nadstropju. Predmetna stavba je že 30 let priključena na javno kanalizacijo. Toženka za gradnjo javnega kanalizacijskega omrežja ni pridobila gradbenega dovoljenja, niti ni imela projekta izvedenega stanja inštalacij kanalizacije, prav tako ne skice kanalizacijskega priključka A. A., ene od solastnic, ki je bil zgrajen v nasprotju s predpisi in je zavzel prostor za priključke vseh ostalih solastnikov v stavbi. Edino strokovno pravilno in smiselno bi bilo, da se poišče enotna rešitev za skupni priključek kanalizacije za celoten objekt, kar je sam že večkrat predlagal. Tako stanje, kot ga zahteva izpodbijana odločba (več priključkov posameznih solastnikov ob upoštevanju, da je za to premalo prostora), je v nasprotju s predpisi, nestrokovno in nevarno za javno zdravje, saj bi lahko povzročilo neobvladljivo okužbo Tržiča in širše. Zato je izvršitev izpodbijane odločbe v konkretnem primeru na odrejen način in v postavljenem roku popolnoma nemogoča, izpodbijana odločba pa je tudi neobrazložena, pavšalna in brez dokazov. Tožnik smiselno predlaga njeno odpravo in vrnitev prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da se tožnik na zgrajeno kanalizacijo lahko priključi neposredno ali preko skupnega priključka v stavbi. Ne drži, da je predmetna stavba že 30 let priključena na javno kanalizacijo, saj je bil javni kanalizacijski sistem v Občini Tržič, ki je tudi priključen na centralno čistilno napravo, zgrajen leta 2011. Grafična skica z navedbo lokacije priključka je bila tožniku posredovana kot priloga dopisa, št. 194-1/19 z dne 9. 5. 2019, prav tako je toženka tožniku z dopisom, št. 061-9/2020/10(206) z dne 4. 2. 2021, vročila vse potrebne načrte. Projekti, ki jih zahteva tožnik, predstavljajo interno kanalizacijo, katerih načrtovanje in gradnjo mora zagotoviti lastnik stavbe na lastne stroške.

5. Sodišče je v fazi predhodnega preizkusa tožbe tožnika z dopisom, I U 689/2021-14 z dne 20. 9. 2021, v skladu s sodno prakso1 pozvalo k izjasnitvi oziroma predložitvi morebitnih dokazov glede pravočasnosti vložene tožbe. Tožnik je v svoji vlogi z dne 15. 10. 2021 „obsodil“ takšen poziv oziroma izrazil svoje nestrinjanje z njim, sicer pa zgolj ponovil tožbene navedbe, ni pa se opredelil do pravočasnosti tožbe oziroma glede tega ni predložil morebitnih dokazov.

6. Tožba je prepozna.

7. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan.

8. V upravnem postopku se vročanje opravi skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). 87. člen ZUP določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek), če pa se vročitve ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (četrti odstavek).

9. Iz obvestila o opravljeni vročitvi, potrjeni s podpisom vročevalca, izhaja, da tožniku pošte z drugostopenjsko odločbo ni bilo mogoče vročiti. Zato je vročevalec 12. 3. 2021 v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je to pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora naslovnik prevzeti. Tožnik pisma v tem roku ni prevzel, zato mu je bilo 29. 3. 2021 puščeno v hišnem predalčniku. Kot navedeno že zgoraj, četrti odstavek 87. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom istega člena določa, da če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je bil tožnik v obvestilu pošte tudi opozorjen, in po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (fikcija vročitve).

10. Glede na navedeno je bila drugostopenjska odločba tožniku vročena v soboto, 27. 3. 2021 (po preteku 15 dni od 12. 3. 2021, ko je bil tožnik obveščen o pismu). Iz obvestila o opravljeni vročitvi sicer izhaja, da je vročevalec tožniku pismo pustil v hišnem predalčniku 29. 3. 2021. Vendar je dan, ko je pismo, če ga naslovnik ne prevzame v 15 dneh, puščeno v hišnem predalčniku, za vročitev pravno nepomemben, saj glede na citirano v točki 8 obrazložitve tega sklepa na ta dan zakon ne veže nobenih pravnih posledic. Na dan, ko se šteje vročitev tožniku za opravljeno, tudi ne vpliva okoliščina, da se je 15 dnevni rok za dvig pisma v konkretnem primeru iztekel na soboto. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 14. 1. 2015, Pravna mnenja 1/2015, str. 7, in sklep Vrhovnega sodišča RS, I Up 84/2014 z dne 13. 3. 2014).

11. Zakonsko določeni 30-dnevni rok za vložitev tožbe se je tako iztekel v ponedeljek, 26. 4. 2021, ki je bil delovni dan. Tožnik je tožbo po e-pošti, opremljeno z digitalnim podpisom, sodišču posredoval v torek, 27. 4. 2021, kar je en dan prepozno. Tožbo je sicer naknadno, v sredo, 28. 4. 2021, kar potrjujejo podatki na nalepki, s katero je opremljena pisemska ovojnica, poslal tudi po pošti.

12. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Na pravočasnost tožbe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti in ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Glede na povedano se sodišče ni opredelilo do tožbenih navedb, saj na odločitev sodišča ne bi mogle imeti nobenega vpliva.

13. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

14. Po predsednici senata je bilo odločeno na podlagi tretjega odstavka 46. členaZUS-1. 1 Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 2019/2018 z dne 9. 10. 2019.