Jedro

Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4210-2140/2011-30 (14-130a-00) z dne 16. 9. 2014, s katero je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti v zadevi obnove odmere dohodnine za leto 2007 odločil, da se odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ptuj, št. DT 01-06501 z dne 26. 5. 2008 o odmeri dohodnine za leto 2007 odpravi in se nadomesti s to odločbo. Tožena stranka je z odločbo, št. DT 499-01-535/2014-2 z dne 7. 1. 2015, revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega davčnega organa zavrnila.

2. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Revident je po odvetniku vložil revizijo in reviziji priložil pooblastilo za zastopanje, ki ga je sam podelil odvetniški družbi. Revident je pri vložitvi revizije sam navajal, da je od 5. 5. 2014 v postopku osebnega stečaja.

5. Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Po določbi 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se smiselno uporablja tudi za fizične osebe, z začetkom stečajnega postopka med drugim prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev za zastopanje tožnika (101. člen ZPP), upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, kar pomeni, da je procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso (386. člen ZFPPIPP).

6. Že v postopku pred davčnimi organi in pred sodiščem prve stopnje v isti zadevi je revidenta zastopal stečajni upravitelj ..., ki je bil kot stečajni upravitelj postavljen na začetku postopka osebnega stečaja nad revidentom. Iz sklepa o začetku stečajnega postopka izhaja, da se je stečajni postopek začel 5. 5. 2014, v obravnavani zadevi pa gre za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2007. Tudi stečajni upravitelj je na poziv sodišča prve stopnje izjavil, da „gre za pravno materijo, ki ima vpliv na potek postopka osebnega stečaja (prerekanje oziroma priznavanje prijavljenih terjatev v postopku osebnega stečaja) in sem zato upravitelj v tej zadevi zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (245. člen ZFPPIPP)).“

7. Po povedanem ni dvoma, da gre za premoženje, ki spada v stečajno maso (1) in da mora revidenta (stečajnega dolžnika) v isti zadevi tudi v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.(2)

8. Ker odvetnik, ki je vložil revizijo v obravnavani zadevi, ni imel pooblastila stečajnega upravitelja za njeno vložitev, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo in revidenta ni pozivalo k predložitvi pravilnega pooblastila. Vrhovno sodišče ob navedenem dodaja, da je tudi Ustavno sodišče potrdilo, da zakonska ureditev, ki na napako glede predložitve pravilnega in popolnega pooblastila veže posledico takojšnjega zavrženja pravnega sredstva, ni v nasprotju z Ustavo RS, ko gre za postopek pred Vrhovnim sodiščem (npr. odločba Up-858/09 z dne 14. 6. 2012, 10. točka).

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP). Vanjo spada premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku tega postopka, vse premoženje, doseženo z unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP).

(2) Prim. sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 448/2007 z dne 20. 4. 2009, VIII Ips 201/2008 z dne 21. 9. 2009.