Jedro

Rok, ki ga določi sodišče prve stopnje, je sodni rok, ki je iz opravičenih razlogov sicer podaljšljiv, vendar le na predlog stranke in to pred potekom roka. Toženec niti ne trdi, da bi pred potekom 8-dnevnega roka, določenega s sklepom, zaprosil za njegovo podaljšanje.

Izrek

Pritožbi zoper sklep se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

Tožnica je dolžna tožencu plačati pritožbene stroške v znesku 207,19 EUR v roku 15 dni; v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo spremembo tožbe z dne 13.7.2005 in tožbo tožeče stranke (I. točka izreka odločbe) zavrglo. Tožbeni zahtevek toženca (tožnika po nasprotni tožbi), da se darilo, ki ga je pokojna A. M. dala toženi stranki po nasprotni tožbi na podlagi darilne pogodbe z dne 16.6.1998 in obsega nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi pod 1.E k.o. H., vl.št. 1380/1, v naravi stanovanje v izmeri 64,67 m2 in pomožni prostor 27,69 m2, ter nepremičnine, ki jih predstavljata pol parc.št. 831/3 k.o. H., v naravi zemljišče v izmeri 65 m2, in pol parc. št. 831/5 k.o. H. v izmeri 108 m2, vrne v zapuščino po pokojni A. M., in sicer v obsegu do ene četrtine zaradi izplačila nujnega deleža tožeče stranke po nasprotni tožbi (II. točka izreka odločbe). Hkrati je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

S sklepom I P 593/2005 z dne 17.7.2009 je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke z dne 6.4.2009 štelo za umaknjeno.

Zoper sodbo (II. točka izreka) se je pritožil toženec zaradi bistvenih kršitev določb ZPP, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnih predpisov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Poudarja, da v roku ni mogel založiti predujma za plačilo izvedenca, je pa na glavni obravnavi 14.1.2009 in 10.2.2009 ponudil takojšnje plačilo izvedenine, vendar je sodišče njegov predlog zavrnilo. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb ZPP, saj ni hotelo izvesti vseh predlaganih in potrebnih dokazov.

Toženec se je pritožil tudi zoper sklep sodišča, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in predlagal, da ga pritožbeno sodišče razveljavi, vse s stroškovno posledico. Poudarja, da je prosil za podaljšanje roka za plačilo sodne takse in je takso nameraval plačati naknadno, po prejemu sodišča o podaljšanjem roku za plačilo. Ker je bilo predlagano podaljšanje roka, sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti pritožbe za umaknjeno in pritožbenega postopka ustaviti.

Tožnica na pritožbi ni odgovorila.

Pritožba zoper sklep je utemeljena, pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep: Sodišče prve stopnje je pritožbo toženca zoper sodbo štelo za umaknjeno na podlagi 3. odst. 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 73/07; UPB3; št. 45/08; ZPP). Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da toženec ni plačal takse za pritožbo zoper sodbo niti ob vložitvi pritožbe niti v roku, določenem v plačilnem nalogu, kljub opozorilu na posledice. Toženčeva pritožbena trditev, da je zaprosil za podaljšanje roka za plačilo takse je sicer protispisna, vendar pa je pritožba kljub temu utemeljena. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je bil toženec že s sklepom 18.10.2005 oproščen plačila sodnih taks, česar v pritožbi zoper sodbo sicer ni navedel. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

O pritožbi zoper sodbo: Zaradi razveljavitve odločitve, da se pritožba toženca zoper sodbo šteje za umaknjeno, je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo toženčevo pritožbo zoper sodbo. Tožnica se zoper zavrženje tožbe ni pritožila in je sklep v I. točki izreka postal pravnomočen. Predmet pritožbenega preizkusa je bila le odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi (II. točka izreka), ki je bila združena v skupno obravnavanje s tožbo in zoper katero se pritožuje tožnik po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec).

Toženec je z nasprotno tožbo zahteval vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker toženec ni dokazal vrednosti nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe in katere vrnitev je zahteval. Ker toženec ni založil predujma za izvedenca gradbene stroke, ki ga je sicer predlagal, je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi 3. odst. 153. člena ZPP, opustilo njegovo izvedbo. Toženec v pritožbi sicer priznava, da ni mogel v roku založiti zneska za plačilo izvedenca, poudarja pa, da je bil predujem za izvedenca pripravljen založiti na glavni obravnavi 14.1.2009 in 10.2.2009, kar je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbe pravdnega postopka in ni podana smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP. Po podatkih spisa je: sodišče prve stopnje na naroku 7.3.2007 vsaki od strank naložilo plačilo predujma za gradbenega izvedenca v višini 650,00 EUR; s sklepom 19.6.2007 je rok podaljšalo za 5 dni (vročitev tožencu 26.6.2007); z vlogo 28.6.2007 je toženec zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka, vendar ni po pozivu sodišča niti v postavljenem roku niti na njegov predlog podaljšanem roku do 10.10.2007 predložil listin, potrebnih za taksno oprostitev, s sklepom 22.11.2007 (toženec ga je prejel 29.11.2007) je sodišče prve stopnje toženčev predlog za oprostitev plačila stroškov postopka zavrglo in mu hkrati dodelilo 8-dnevni rok za založitev 650,00 EUR predujma za stroške izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, v vlogi 28.12.2007 je toženec poslal kopijo plačila predujma (brez datuma) v višini 65,00 EUR (ne 650,00 EUR), sodišče prve stopnje je v računovodstvu preverilo plačilo in po ugotovitvi, da na račun predujma ni založenih sredstev, toženca pozvalo na predložitev izvirnika potrdila o plačilu, ki ga le-ta ni predložil, na naroku 14.11.2008 je toženec prosil za odobritev dodatnega roka za plačilo izvedenine, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je tožencu torej večkrat dalo možnost, da predujem založi. Rok za založitev predujma mu je podaljševalo celo brez njegovega predloga, nazadnje s sklepom 22.11.2007. Toženec do naroka 14.11.2008 predujma ni založil, na tem naroku (ne, kot trdi toženec na naroku 14.1.2009, še manj pa 10.2.2009, ko naroka ni bilo) pa je toženec sicer res zaprosil za dodatni rok, čemur sodišče prve stopnje, tudi po oceni pritožbenega sodišča, upravičeno ni sledilo. Rok (tudi rok za založitev predujma), ki ga določi sodišče prve stopnje, je sodni rok (110. člen ZPP), ki je iz opravičenih razlogov sicer podaljšljiv, vendar le na predlog stranke in to pred potekom roka. Toženec niti ne trdi, da bi pred potekom 8-dnevnega roka, določenega s sklepom 22.11.2007, zaprosil za njegovo podaljšanje.

Sodišče prve stopnje, ki je opustilo izvedbo dokaza, je torej ravnalo pravilno. V skladu z določbo 3. odst. 153. člena ZPP je sodišče prve stopnje presodilo, da brez ugotovljene vrednosti podarjenih nepremičnin (toženec bi moral založiti predujem za izvedenca gradbene stroke), o vračilu darila ne more odločati, in njegovim razlogom toženec v pritožbi ne nasprotuje.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Toženec s pritožbo zoper sodbo ni uspel in ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi njegovih pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe zoper sodbo. S pritožbo zoper sklep je uspel in mu je zato pritožbeno sodišče v skladu z Odvetniško tarifo priznalo pritožbene stroške v znesku 207,19 EUR (za sestavo pritožbe po 2. točki tarifne številke 21, 350 točk, za obvestilo stranki po 4. točki tarifne številke 39,20 točk, 2 % materialne stroške in 20 % DDV), ki jih je dolžna plačati tožnica v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje. Stroškov za posvet s stranko pritožbeno sodišče ni priznalo, ker je nagrada zanj vsebovana v nagradi za sestavo pritožbe, plačila taks pa je toženec oproščen.