Jedro

Glede na pritožbene navedbe v smeri, da je bila dolžnikova pokojna mati prezadolžena, se v obravnavanem primeru pokaže kot bistveno vprašanje, ali je čista vrednost zapuščine pozitivna, da se z njo lahko izboljšajo možnosti poplačila upnikov. Če bi se izkazalo, da je vrednost zapustničinega premoženja, v povezavi s stroški unovčenja in nesorazmernim podaljšanjem trajanja insolvenčnega postopka, zanemarljiva, to lahko vpliva na odločitev v tej zadevi. Odpoved dediščini sicer nedvomno predstavlja kršitev obveznosti dolžnika, vendar je pri odločitvi o ugovoru treba pretehtati tudi pomen kršitve tako v luči namena odpusta kot tudi poplačila upnikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi kršitve človekovih pravic in smiselno predlaga spremembo sklepa v njegovo korist. 3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. Navaja, da se strinja z vsebino izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti, ker je ugotovilo, da je dolžnik kršil določbo 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, saj se je odpovedal dedovanju po materi, kar je razvidno iz zapisnika zapuščinske obravnave po pokojni A. A. in iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. ... z dne 10. 10. 2017, v posledici česar je podan ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

6. Dolžnik v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je njegova sestra B. B. prevzela kredit po pokojni materi oziroma že po očetu v letu 2009, saj ga mati ni mogla odplačevati, niti ga ni mogel odplačevati dolžnik, zato so se ustno dogovorili, da se dolžnik odreče dediščini, ki je itak zaradi izvršb ne bi več bilo, če ne bi sestra prevzela materinih oziroma očetovih dolgov. Kot prava neuke in nevešče osebe niso vedeli, da bi morali prevzem dolga urediti po pravni poti, prav tako tega niso storili zaradi finančnih preprek.1 Dolžnik poudarja, da ni upravičen do dedovanja, saj sestra že od leta 2009 odplačuje kredit po očetu oziroma materi, dolžniku pa dovoli bivanje v nepremičnini, saj se zaveda, da je dolžnik v zelo slabem finančnem in socialnem položaju.

7. Glede na pritožbene navedbe v smeri, da je bila dolžnikova pokojna mati prezadolžena, se v obravnavanem primeru pokaže kot bistveno vprašanje, ali je čista vrednost zapuščine pozitivna, da se z njo lahko izboljšajo možnosti poplačila upnikov. Če bi se izkazalo, da je vrednost zapustničinega premoženja, v povezavi s stroški unovčenja in nesorazmernim podaljšanjem trajanja insolvenčnega postopka, zanemarljiva, to lahko vpliva na odločitev v tej zadevi. Odpoved dediščini sicer nedvomno predstavlja kršitev obveznosti dolžnika, vendar je pri odločitvi o ugovoru treba pretehtati tudi pomen kršitve tako v luči namena odpusta kot tudi poplačila upnikov. Ker so navedbe dolžnika v zvezi z neznatno vrednostjo zapuščine, ki jih je podal že v postoku na prvi stopnji, v izpodbijanem sklepu ostale neobravnavane, sodišče ne more odgovoriti na pritožbene očitke in samo odpraviti kršitve, brez da bi stranke s tem prikrajšalo za pravico do pritožbe. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

8. Pritožbeno sodišče še opozarja na 12. člen ZPP, ki se v insolvenčnem postopku uporablja na podlagi 121. člena ZFPPIPP, in določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. V okvir uresničevanja načela pomoči prava nevešči stranki spada dolžnost sodišča, da stranko seznani s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Poduk o tem, kdo nosi dokazno breme, pa sodi na področje materialnega procesnega vodstva, ki ga sodišče izvaja na podlagi 285. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Iz zapisnika o naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti ni razvidno, da je sodišče izpolnilo to svojo dolžnost. Dolžnika pa je spremljala oseba, ki ni mogla biti njegov pooblaščenec iz razloga po tretjem odstavku 87. člena ZPP.

9. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

1 Zg. navedeni sklep o dedovanju sicer omenja notarski zapis z dne 9.2.2009.