Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v sodbi kot služeča nepremičnina nepremičnina, ki ne obstaja več, iz izreka sodbe pa ni razvidno, na katerem delu služeče nepremičnine se je stvarna služnost dejansko izvrševala, je na podlagi določila 148. člena ZZK-1 v zvezi z določilom 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnilo vknjižbo služnostne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke Dn 15125/2010 z dne 22.7.2010, s katerim je bila pri nepremičnini parc. št. 1166/6 k.o. P., last A.B. do ½, dovoljena vknjižba lastninske pravice v korist predlagateljice, zavrnjen pa je bil njen zemljiškoknjižni predlog na vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje pri nepremičnini parc. št. 1166/1 k.o. P. na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 23.5.2008, opr. št. I P 3157/2007. Proti sklepu se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep zemljiškoknjižne referentke spremeni tako, da se pri nepremičninah parc. št. 1166/9 in 1166/10 k.o. P., last M.B., dovoli vknjižba služnostne pravice hoje in vožnje z vsebino, kot izhaja iz izreka pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 23.5.2008, opr. št. I P 3157/2007, v korist vsakokratnega idealnega solastniškega deleža do ½ nepremičnine parc. št. 1166/6 k.o. P., last predlagateljice. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru pravilno ugotovilo, da se je služeča nepremičnina, ki je navedena v sodbi s parc. št. 1166/1 k.o. P. razdelila v dve novi nepremičnini: parc. št. 1166/9 in 1166/10 k.o. P.. To izhaja tudi iz listin, na podlagi katerih se je delitev parcele vpisala v zemljiško knjigo in jih ima sodišče možnost vpogledati po uradni dolžnosti. Iz pravnomočne sodbe, ki jo je predlagateljica predložila, izhaja, da je sodišče ugotovilo obstoj služnosti za peš hojo in vožnjo na celi nepremičnini s parc. št. 1166/1 k.o. P.. To pa pomeni, da v skladu z določilom 2. odstavka 225. člena SPZ ostane stvarna služnost po delitvi v breme vseh delov, ki z delitvijo nastanejo. Ker sodišče dejanskega stanja o obsegu izvrševanja služnosti, kot je določena v sodbi, ni ugotavljalo, je napačno uporabilo materialno pravo in napačno zaključilo, da vknjižba na podlagi take sodbe ni dovoljena.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določilom 147. člena ZZK-1 (1) zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v času izdaje sodbe, na podlagi katere predlagateljica predlaga vpis stvarne služnosti, služeča nepremičnina parc. št. 1166/1 k.o. P., še ni bila razdeljena na parc. št. 1166/9 in 1166/10, obe k.o. P.. Služnostna pravica je nastala s sodbo na podlagi pripoznave Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 3157/2007 z dne 23.5.2008, v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 1166/1 k.o P. in v korist gospodujoče ½ nepremičnine parc. št. 1166/6 k.o. P. Če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Po določbi 1. odstavka 31. člena ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v sodbi z dne 23.5.2008 kot služeča nepremičnina navedena nepremičnina, ki ne obstaja več, iz izreka sodbe pa ni razvidno, na kateri od novih dveh nepremičnin, ki sta nastali z delitvijo služeče nepremičnine parc. št.1166/1 k.o P., se je stvarna služnost dejansko izvrševala, je na podlagi določila 148. člena ZZK-1 v zvezi z določilom 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnilo vknjižbo služnostne pravice. Načelo formalnosti postopka namreč določa, da v zemljiškoknjižnem postopku sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ker iz sodbe z dne 23.5.2008 ni razvidno, na katerem delu služeče nepremičnine se je služnost dejansko izvrševala, so pritožbeni očitki o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju neutemeljeni. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti ugotavljati obseg izvrševanja stvarne služnosti, saj odloča na podlagi listin in stanja zemljiške knjige ob predlaganem vpisu.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem tudi ni zagrešilo tistih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške (2. odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi z določilom 35. člena ZNP).

(1)Zakon o zemljiški knjigi: Ur. l. RS, št. 58-2857/2003, stran 6717