Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVetL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (tč. II izreka). sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za vzpostavitev etažne lastnine ugodi in se plačilni nalog razveljavi.
1. Sodišče je ugovor M. Ž. zavrglo, ugovore ostalih predlagateljev zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za vzpostavitev etažne lastnine v znesku 150,00 EUR za vsakega predlagatelja pa je zavrnilo.
2. Zoper tak sklep se predlagatelji pritožujejo po upravniku SPL zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlagajo, da pritožbeno sodišče ugodi njihovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navajajo, da odmera sodne takse nima podlage v ZST. Člen 3, osmi odstavek določa za zavezanca za plačilo sodne takse v postopku za vzpostavitev etažne lastnine tako, da mora plačati takso za postopek na prvi stopnji tisti o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe, če je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo. Pritožniki so imeli vpisano lastninsko pravico na posameznem delu stavbe, še pred izdajo sklepa v tem postopku. Glede morebitne vknjižbe njihove solastninske pravice na skupnem zemljišču in ostalih skupnih delih stavbe pravno v teh primerih ne gre za vpis lastninske pravice na posameznih delih, temveč na skupnih delih stavbe. Plačilne naloge so prejeli tudi tisti, ki niso predlagali uvedbo postopka.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožnik v pritožbi utemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo in razlago 8. točke 3. člena ZST-1, ki opredeljuje zavezance za plačilo te takse. Besedilo 8. točke 3. člena se glasi:“V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, mora plačati takso za postopek na prvi stopnji tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo.“
5. Zakon o citirani določbi ne govori več o vzpostavitvi etažne lastnine na posameznem delu stavbe, ampak o odločanju o vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Zavezanec za plačilo takse po tarifni št. 91211 ZST-1, zato ni tisti o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu sodišče v postopku ni odločalo (ker je njegova lastninska pravica že vpisana). V kolikor bi bil namen zakonodajalca drugačen, zavezanca ne bi opredeljeval na način kot izhaja iz te določbe, ampak bi za zavezanca določil vse etažne lastnike.
6. Da je takšna razlaga zakona pravilna, pa dokazuje tudi obrazložitev predloga ZST-1A, ki je bil objavljen v poročevalcu Državnega zbora št. 93/2010 z 2.7.2010. V obrazložitvi 2. člena ZST-1A je tako navedeno, da se s 3. členom ZST-1, posebej določa taksnega zavezanca za vzpostavitev etažne lastnine na prvi stopnji. Glede na to, da sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine med drugim odloči tudi o vpisu lastninske pravice na posameznih delih stavbe, je zavezanec za plačilo takse za navedeni postopek tisti, v katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo. V nadaljevanju je posebej pojasnjeno, da to pomeni, da tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVetL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
7. V konkretnem primeru, kar izhaja tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje o vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe, ki je v lasti pritožnika, ni odločalo. Posamezni deli stavbe so bili namreč že vpisani v zemljiški knjigi in pri njih vpisana lastninska pravica na posamezne udeležence. V tem postopku je sodišče prve stopnje etažno lastnino le dokončalo s tem, da je na skupnih delih določilo solastniške deleže. To pa ni podlaga, da bi pritožnika na podlagi 8. točke 3. člena ZST-1 lahko opredelili kot zavezano stranko za plačilo sodne takse za postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
8. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1 spremenilo tako, da je ugovoru predlagatelja ugodilo in izdani plačilni nalog na podlagi 34a člena ZST-1 razveljavilo.