Jedro

Kljub temu, da je bil drugi odstavek 108. člena ZPP z odločbo U-I-200/09 z dne 20. 05. 2010 razveljavljen, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati odvetnice prvega tožnika na predložitev pooblastila tožbi. Še vedno namreč velja določba petega odstavka 98. člena ZPP, po kateri sodišče v primeru nepredložitve pooblastila odvetnika tožbi, tožbo takoj zavrže.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvotožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo prvega tožnika z dne 15. 11. 2010. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje prvotožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog absolutno bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da tožbo tožnika S. L. obravnava skupaj s tožbo J. L., toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke. Odločitev sodišča prve stopnje oprta na peti odstavek 98. člena ZPP, da se tožba prvega tožnika zavrže, je nepravilna, saj je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-200/09 z dne 20. 05. 2010 razveljavilo drugi odstavek 108. člena ZPP, ki je določal sankcijo za neizpolnjevanje procesne predpostavke popolne ali razumljive vloge, ki jo je vložil odvetnik. Vloga, ki jo je vložila tožeča stranka, je bila nepopolna, saj ni vsebovala pooblastila in bi zato sodišče moralo pooblaščenko pozvati, da predloži pooblastilo, ki je bilo očitno pozabljeno. Gre za okoliščino, ki bi jo moralo sodišče glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišče RS upoštevati, saj je Ustavno sodišče RS izrecno odločilo, da gre za intenziven poseg v pravico iz 23. člena Ustave RS oziroma da predstavlja takšno formalistično razlaganje dejansko preintenziven poseg v pravice strank v postopku in gre za prekomeren poseg v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ravno to pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom storilo, saj je bilo očitno, da pooblaščenka tožečo stranko zastopa v zapuščinskem postopku, kot tudi v postopku, ki je povezan s postopkom, katerega vodi sin po odločbi o brezplačni pravni pomoči. Takšna odločitev, ob identičnem dejanskem stanju, bi pomenila ponovno vlaganje tožbe in nepotrebno obremenjevanje sodišča in strank. Predlaga še, da se spis predodeli v reševanje drugemu sodniku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje takoj, brez pozivanja na predložitev pooblastila, zavrglo tožbo prvega tožnika, (ki je med postopkom umrl), ker tožbi, ki jo je vložila odvetnica, ni bilo priloženo pooblastilo prvega tožnika za zastopanje. Navedena odločitev sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilna, saj temelji na pravilni uporabi petega odstavka 98. člena ZPP, po katerem sodišče ne dovolili odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo takoj oziroma ne da bi prej pozivalo odvetnika na predložitev pooblastila, zavrže. Ob tem velja, glede na pritožbene navedbe, še pojasniti, da je bil sicer z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-200/09 z dne 20. 05. 2010 razveljavljen drugi odstavek 108. člena ZPP, po katerem se je nepopolna ali nerazumljiva vloga, ki jo je vložil odvetnik, takoj zavrgla in se ni vračala v popravo, iz razloga, ker je Ustavno sodišče RS ocenilo, da navedena ureditev prekomerno posega v pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Vendar pa uporaba 108. člena ZPP, po katerem je od razveljavitve drugega odstavka 108. člena ZPP treba tudi odvetnika pozivati na popravo nepopolne ali nerazumljive vloge, v konkretnem primeru ne pride v poštev. Četudi drži stališče prvotožeče stranke, da je vloga (tožba), ki ji ni predloženo pooblastilo, nepopolna, je namreč treba upoštevati specialno ureditev iz 98. člena ZPP, natančneje iz zgoraj citiranega petega odstavka tega člena, v katerem je določena že opisana sankcija za primer, če odvetnik tožbi ali pravnemu sredstvu ne predloži pooblastila. Ker omenjena določba ni bila razveljavljena in še vedno velja, pritožbeno sodišče tako še enkrat zaključuje, da se je sodišče prve stopnje nanjo utemeljeno oprlo in tožbo, brez predhodnega pozivanja odvetnice na predložitev pooblastila, zavrglo ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

5. Glede na navedeno in upoštevajoč, da pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

6. Že iz razloga, ker pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni razveljavilo, ni bilo moč slediti predlogu prvotožeče stranke, da se zadeva predodeli v reševanje drugemu sodniku (primerjaj 356. člen ZPP).

7. Ker prvotožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 154. člena ZPP).