Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je ustavilo postopek o prekršku na podlagi stališča, da je odgovornost odgovorne osebe za prekršek izključena, ker je odgovornost za nadzor "prenesla" na voznike, kršilo materialne določbe zakona.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se ugotovi, da so bile s sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah z dne 11.12.2007 kršene določbe šestega odstavka 69. člena, osmega odstavka 70. člena in osmega odstavka 59. člena ZVCP-1 na način iz prve točke 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Obrazložitev

A. 1. Specializirana enota za nadzor prometa L. (v nadaljevanju Specializirana enota) je zoper V.B. dne 25.10.2006 izdala plačilni nalog zaradi prekrškov po šestem odstavku 69. člena, osmem odstavku 70. člena in osmem odstavku 59. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila enotna globa 150.000,00 SIT (za vsak prekršek 50.000,00 SIT). Prekrške je po ugotovitvah sodišča storil s tem, da kot odgovorna oseba v pravni osebi G.d.o.o. ni poskrbel, da dne 25.10.2006 ob 14.45 voznik tovornega vozila s priklopnim vozilom A.Š. ne bi vozil v cestnem prometu, na avtocesti K. - K., skupine vozil, katere skupna masa je presegala največjo dovoljeno maso vozila, da ne bi opravljal izrednega prevoza brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa in opreme ter da bi imel brezhibni predpisani tahograf. Zoper plačilni nalog je V.B. vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navedel, da za očitani prekršek ne more biti odgovoren, saj imajo v pravni osebi G.d.o.o. sprejet in s strani voznikov podpisan Pravilnik o notranji kontroli (v nadaljevanju Pravilnik), kjer je zapisano, da voznik, kateri je s potnim nalogom napoten na vožnjo, kot je voznik A.Š. obravnavanega dne bil, sam odgovarja za pravilno naložen tovor tako, da ta ne presega dovoljenih obremenitev in dimenzij, in za pravilno delovanje tahografa. Okrajno sodišče na Jesenicah je z izpodbijano sodbo navedeni plačilni nalog odpravilo in postopek o prekršku ustavilo.

2. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec navaja, da je sodišče s predmetno sodbo kršilo 156. člen ZP-1. Očita mu napačno presojo zagovora storilca in predloženih listinskih dokazov, ker je kot okoliščino, ki izključuje odgovornost za prekrške po šestem odstavku 69. člena, osmem odstavku 70. člena in osmem odstavku 59. člena ZVCP-1, upoštevalo Pravilnik. Odgovornost za prekršek odgovorne osebe pravne osebe namreč določa zakon in je akt družbe ne more izključiti. Napačen je tudi zaključek sodišča glede dejanske zmote v zvezi s kontrolo tahografa, saj bi glede na zagovor storilca lahko šlo kvečjemu za pravno zmoto, če bi obstajale posebne okoliščine.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti, ki je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslana storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Okrajno sodišče na Jesenicah je s sodbo z dne 11.12.2007 odpravilo plačilni nalog, izdan zoper storilca V.B. zaradi prekrškov po šestem odstavku 69. člena, osmem odstavku 70. člena in osmem odstavku 59. člena ZVCP-1 in postopek o prekršku na podlagi 8. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo. Navedlo je, da obdolženemu V.B. ni dokazano, da je kot direktor pravne osebe opustil dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja pri njem zaposlenega voznika A.Š. Obrazložilo je, "da je poskrbel za sprejetje Pravilnika, katerega je voznik prejel." Ob nalaganju tovora pa ni bil prisoten in na konkretno ravnaje voznika ni mogel vplivati, sicer pa ga je podučil, kako mora tovor naložiti. Iz njegovega zagovora je razvidno, da nikakor ni pomislil, da bi opravil izredni prevoz, zato tudi ni mogel ustrezno ravnati. Glede tahografa je ugotovilo, da res ni bil pregledan v roku, vendar je bil obravnavanega dne brezhiben, kot je bilo ugotovljeno na isti dan opravljenem pregledu in izhaja iz predloženih dokumentov. Obdolženec za pregled pred potekom veljavnosti nalepke ni poskrbel, ker je bil v dejanski zmoti o datumu, ko mora vozilo peljati na pregled.

5. Okrajno sodišče na Jesenicah je ugotovilo, da je skupna masa vozila presegala največjo dovoljeno maso vozila in da je voznik opravljal izredni prevoz brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa in opreme. S tem sta bila storjena prekrška po prvem odstavku 69. člena in drugem odstavku 70. člena, vendar odgovornost V.B. za storitev navedenih prekrškov ni dokazana. Glede prekrška po osmem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 59. člena ZVCP-1, ki naj bi ga V.B. storil s tem, da ni poskrbel, da bi voznik imel brezhiben predpisan tahograf, pa je odločilo, da kršitev prvega odstavka 59. člena ZVCP-1 ni podana, saj je bila na pregledu, opravljenem istega dne po kontroli Specializirane enote, ugotovljena brezhibnost tahografa.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila presoja sodišča napačna, saj iz uradnega zaznamka Specializirane enote izhaja, da je bil s plačilnim nalogom spoznan za odgovornega za prekršek po osmem odstavku 59. člena ZVCP-1, ker je bilo po kontroli tahografa dne 25.10.2006 ugotovljeno, da ni bil pregledan, saj je veljavnost nalepke o pregledu tahografa potekla 20.9.2006, in posledično ni bil brezhiben, kot to določa Pravilnik o odobritvi in nalogah delavnic za tahografe in naprave za omejevanje hitrosti, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev in Zakona o varnosti cestnega prometa. V 4. členu tega Pravilnika je določeno, da vlagatelj (pravna ali fizična oseba) lahko zahteva odobritev za izvajanje postopkov in nalog (vgradnja, preverjanje, kontrola, servisiranje, plombiranje, odstranjevanje ter izdelovanje identifikacijskih ploščic) na zapisovalni opremi iz Priloge I Uredbe 3821/85/EGS (v nadaljnjem besedilu: tahograf). Tudi Zapisnik o kontroli št.: 136/06 na list. št. 18 vsebuje rubriko, v kateri se ugotavlja, ali zapisovalna oprema izpolnjuje pogoje Uredbe Sveta EGS 3821/85, Priloga I ali Priloga IB. V 1. členu Uredbe Sveta EGS 3821/85 je določeno, da mora tahograf v smislu te uredbe po konstituciji, vgradnji, uporabi in kontrolnih pregledih ustrezati zahtevam te uredbe M6 in njenih Prilog I in IB in II. V Prilogi I so določeni občasni kontrolni pregledi na najmanj vsaki dve leti. Glede na navedene predpise Vrhovno sodišče ugotavlja, da je izvedba kontrolnega pregleda tahografa na dve leti obvezna in je tako eden izmed pogojev za brezhibnost, zato je v obravnavanem primeru, ko ni bil pregledan v dveh letih, kršitev prvega odstavka 59. člena ZVCP-1 podana, kljub temu, da je bila ob kontrolnem pregledu ugotovljeno, da deluje brezhibno.

6. Po 15. členu ZP-1 je odgovorna oseba odgovorna za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaščena pri pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku, pri državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. Odgovorna je za prekršek, če je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva. Pravilnik o notranji kontroli z dne 3.4.2006, ki ga je izdalo podjetje G.d.o.o. in ga je voznik A.Š. podpisal, v 11. členu določa, da je voznik prevoznika, ki je odrejen na vožnjo, sam odgovoren, da skupna masa ne bo presegala največjo dovoljeno maso vozila ali s prometnim znakom omejene skupne mase. V 13. členu pa določa, da mora voznik in je za to tudi odgovoren pred vožnjo poleg tehnične brezhibnosti naprav, kamor se vštevata tahograf in oprema vozila, preveriti, če je tovor pravilno in varno pritrjen. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil ta Pravilnik izdan na podlagi prvega odstavka 101. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-1), ki določa, da je domači prevoznik, ki izvaja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz za lastne potrebe v cestnem prometu, dolžan izvajati trajno kontrolo nad predpisanimi pogoji glede vozil in izvajanjem drugih predpisanih ukrepov, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa. Po drugem odstavku 101. člena ZPCP-1 se z notranjo kontrolo zagotavlja predvsem nadzor nad pravilno obremenitvijo vozil (število potnikov, teža tovora, pravilnega natovarjanja, označitve tovora in podobno) in brezhibnostjo in pravilno uporabo tahografa ter tahografskih vložkov. Glede na to, da je bil Pravilnik izdan na podlagi prvega odstavka 101. člena ZPCP-1, ki predpisuje, da je domači prevoznik (to je podjetje G.d.o.o.) dolžan izvajati trajno kontrolo nad predpisanimi pogoji glede vozil, Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta podjetje G.d.o.o. kot prevoznik in V.B. kot njegova odgovorna oseba s tem, ko sta vso odgovornost prenesla na voznike, Pravilnik izdala v nasprotju s prvim odstavkom 101. člena ZPCP-1. Iz zagovora V.B. izhaja, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njemu podrejenih delavcev, saj je s potnim nalogom napotil voznika na žago, kjer ni bilo tehtnice in je bil tovor primoran naložiti glede na izkušnje, torej na slepo (drugi odstavek 15. člena ZP-1). Voznik sploh ni imel možnosti ravnati v skladu z 11. členom Pravilnika, saj je pri lesu natančno težo zelo težko določiti glede na različno specifično težo različnih vrst lesa oziroma vlažnost lesa na kraju samem, brez tehtnice pa skoraj nemogoče. Okoliščina, da ob obravnavani vožnji V.B. ni bil prisoten in da zato ni pomislil, da je največja dovoljena masa presežena, ne izključuje njegove odgovornosti za prekrška po šestem odstavku 69. člena in osmem odstavku 70. člena ZVCP-1, saj bi ob navedenih okoliščinah moral računati na večjo težo in višino tovora od dovoljene in priskrbeti tudi dovoljenje za izredni prevoz, pa tega ni storil. Glede prekrška po osmem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 59. člena ZVCP-1, za katerega se z globo najmanj 50.000,00 SIT kaznuje odgovorna oseba, ki ne poskrbi za brezhibnost tahografa, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je V.B. kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo s tem, ko ni poskrbel za pregled pred potekom veljavnosti nalepke. Sodišče je napačno zaključilo, da je bil obdolženec v dejanski zmoti o datumu, kdaj mora vozilo peljati na pregled, saj bi kvečjemu lahko šlo za pravno zmoto. V konkretni situaciji pa pravna zmota ni bila opravičljiva, saj je odgovorna oseba dolžna poznati pod 5. točko navedene predpise o opravi kontrolnih pregledov in v skladu z njimi preglede tudi opravljati.

7. Vrhovno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je storilec odgovoren za prekrške po šestem odstavku 69. člena, osmem odstavku 70. člena in osmem odstavku 59. člena ZVCP-1 in je Okrajno sodišče na Jesenicah s predmetno sodbo, ko je odpravilo plačilni nalog, izdan zoper storilca V.B. zaradi navedenih prekrškov in postopek o prekrških na podlagi 8. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, kršilo določbe šestega odstavka 69. člena, osmega odstavka 70. člena in osmega odstavka 59. člena ZVCP-1 na način iz prve točke 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1).