Jedro

Procesne kršitve, na katere se nanašajo pravna vprašanja, glede katerih je predlagana dopustitev revizije, niso verjetno izkazane.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mladoletnega otroka pravdnih strank M. G., roj. 22. 5. 2006, zaupalo v varstvo in preživljanje tožniku, odločilo o stikih otroka s toženko in ji naložilo plačevanje mesečne preživnine po 50 EUR. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper sodbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Zoper to sodbo je toženka vložila predlog za dopustitev revizije. Kot sporna navaja naslednja pravna vprašanja: ali je z vidika pravice do izjave in enakega varstva pravic sprejemljivo stališče, da sodišče pri odločanju upošteva samo izvedensko mnenje in mnenje CSD, kar torej pomeni, da mu ostalega spisa ni treba prebrati; ali je dopustno izdelati izvedensko mnenje brez pregleda otroka, ki je bil star že toliko, da je možno opazovati interakcijo med otrokom in staršem, starša pa sta ob pregledu, kjer nimata pooblaščencev, v to privolila; ali je dopustno ravnanje sodišč, da se do pripomb izvedenke B. nista opredelili, niti nista dali mnenja v dopolnitev, izvedenke se ni zaslišalo, niti imenovalo novega izvedenca; kakšno vlogo ima mnenje CSD v pravdnem postopku glede dodelitve otroka; ali je nujno, da so osebe, ki so pri tem sodelovale, nepristranske; ali nudenje pomoči eni od pravdnih strank pomeni oviro, da bi potem isti strokovni sodelavec CSD sodeloval pri pripravi mnenja CSD; ali je staro mnenje lahko podlaga pri odločanju.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Procesne kršitve, na katere se nanašajo pravna vprašanja, glede katerih je predlagana dopustitev revizije, po oceni Vrhovnega sodišča niso verjetno izkazane. Toženka v predlogu izhaja iz predpostavke, da sodišče listin v spisu ni prebralo, razen izvedenskih mnenj in poročila CSD. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je iz dokaznega sklepa na straneh 4, 5 in 6 sodbe sodišča prve stopnje razvidno, katere dokaze je sodišče izvedlo. V ožji obrazložitvi je povzelo poročilo CSD in mnenja treh izvedencev. Ugotovilo je, da toženka ni sposobna v celoti slediti potrebi otroka po drugem staršu. Odločitev sodišča temelji torej predvsem na teh dokazih in ji ni mogoče očitati arbitrarnosti. Do katerih ugovorov konkretno se sodišči nista opredelili, predlagateljica ne pove (razen tega, da je navajala, da je tožnik podajal neresnične navedbe in oviral stike). Sodišče druge stopnje je navedlo, da je ravno zaradi toženkinih ugovorov postavilo še tretjo izvedenko. V zvezi s pregledom otroka je izvedenec ocenil, da ta ni potreben, ker bi z njim po nepotrebnem obremenjevali otroka. Starša sta s tem soglašala. Mnenje izvedenca je sodišče upoštevalo le glede ocene osebnostnih značilnosti staršev. Glede izvedenskega mnenja izvedenke B. revizijsko sodišče ugotavlja, da ga je sodišče označilo za jasno, popolno in skladno z ostalimi raziskanimi okoliščinami. V zvezi z mnenjem CSD pa velja, da je bilo izdelano pred nudenjem storitev pomoči in pravilno upoštevano v povezavi z ostalimi dokazi. Ker zakon določa, da revizije zoper sklep o začasni odredbi ni, je sodišče ne more dopustiti. Vprašanj v zvezi z začasno odredbo zato Vrhovno sodišče ni obravnavalo.

5. Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).