Jedro

Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom (pogodbo) se po 1. odst. 49. člena SPZ zahteva vpis v zemljiško knjigo. Zanj pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s SPZ ter zemljiškoknjižnimi predpisi. V obravnavanem primeru sodeč po podatkih zemljiške knjige ta ni bil opravljen. Zato se premoženje še vedno šteje za zapustnikovo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o dedovanju pozneje najdenega premoženja zapustnika: 2/3 nepremičnin parc. št. 534/5, 534/12, 534/13, 534/22 in 534/23, vse k.o. K.p, vl. št. 1565 in ga na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju istega sodišča, opr. št. III D 1330/89, z dne 18.1.1990 dodelilo dedičem - zapustnikovi hčerki MZ do 1/2 ter vnukoma zapustnika R in LZ vsakemu do 1/4. Proti sklepu vlagata laični pritožbi dediča LZ in MZ. Navajata, da je lastnik obravnavanega premoženja Republiška skupnost za ceste. in sicer na podlagi pogodbe št. V-17/82-ŠŠ namesto razlastitve z dne 31.1.1983, ki je v hrambi pri Javnem pravobranilstvu Ljubljana.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani dodatni sklep o dedovanju je bil izdan na podlagi 1. odst. 221. člena Zakona o dedovanju (ZD). Po njem sodišče na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli premoženje, ki je bilo najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Za pozneje najdeno premoženje šteje vse premoženje, ki sicer spada v zapuščino, vendar ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, in sicer ne glede na to, ali se je v času zapuščinske obravnave zanj vedelo ali ne.

V pravnomočnem sklepu o dedovanju opr. št. II D 1330/89-12, z dne 18.1.1990, je sodišče obseg zapuščine povzelo po ugotovitvah zapuščinske obravnave z dne 26.4.1989. Sedaj obravnavanih nepremičnin ne v zapustniku o zapuščinski obravnavi ne v pravnomočnem sklepu o dedovanju ni. Iz ugotovitev prvega sodišča in iz podatkov zemljiške knjige (ZK izpisek za vl. št. 1565 k.o. K.p. s parc. št., ki jih je obravnavalo prvo sodišče v izpodbijanem sklepu) pa izhaja, da je navedeno premoženje še vedno vknjiženo kot last zapustnika do 2/3. V spisu je tudi Pogodba namesto razlastitve z dne 27.1.1983, na katero se sklicujeta pritožnika in smiselno trdita, da zapustnik ni bil več lastnik obravnavanih nepremičnin.

Iz navedene pogodbe sicer res izhaja, da je zapustnik svoj solastninski delež na parc. št. 534/12, parc. št. 534/5 ter parc. št. 534/13, vse tedaj vpisane pri vl. št. 1565 k.o. K.p., prodal Republiški skupnosti za ceste. Vendar je naziranje pritožnikov, da je s tem že prešla lastninska pravica na navedenih nepremičninah na kupca, zmotno. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom (pogodbo) se namreč po 1. odst. 49. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) zahteva vpis v zemljiško knjigo. Zanj pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s SPZ ter zemljiškoknjižnimi predpisi. V obravnavanem primeru sodeč po podatkih zemljiške knjige ta ni bil opravljen. Zato premoženje še vedno šteje za zapustnikovo. Prvo sodišče je zato o njegovem dedovanju odločilo pravilno in skladno z 41. členom SPZ. S trenutkom zapustnikove smrti je namreč prešlo na dediče. O dedovanju naknadno najdenega premoženja pa je prvo sodišče po ugotovitvi vseh pravno relevantnih okoliščin odločilo ob pravilni uporabi 1. odst. 221. člena ZD.

Priznanje lastninske pravice kupcu po pogodbi z dne 31.1.1983, izraženo v pritožbah, ni predmet tega postopka. Lahko bo predmet pravnega posla, ki ga pritožnika kot pravna naslednika zapustnika kot prodajalca lahko skleneta s pravnim naslednikom tedanjega kupca nepremičnin.

Izpodbijani sklep je torej pravilen v pravnem in dejanskem pogledu. Ker v njem tudi ni absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, ga je pritožbeno sodišče potrdilo in obe pritožbi zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD).