Jedro

Pravila službe v Slovenski vojski v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije, ki odloča o pritožbi zoper službeno oceno. Glede na navedeno izrecno določbo je zmotno stališče, da pravilnost sestave komisije ne vpliva na pravilnost in zakonitost službene ocene, če komisija pritožbo obravnava in službeno oceno (vsebinsko) preveri. Po presoji pritožbenega sodišča je v tako strogo hierarhično in strukturno urejenem sistemu, kot velja za Slovensko vojsko, odločanje o pritožbi zoper službeno oceno s strani komisije, ki ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski, tako huda pomanjkljivost, da ima za posledico nezakonitost odločbe o pritožbi zoper službeno oceno in s tem tudi same službene ocene.

Izrek

I. Postopek odločanja o pritožbi tožene stranke zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe se prekine.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v II. in III. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost in razveljavilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 6. 2016 v delu, v katerem je potrjena 5. točka ugotovitvenega sklepa tožene stranke št. ... z dne 11. 4. 2016, in navedeni ugotovitveni sklep tožene stranke v 5. točki (točka I izreka).

Zavrnilo je tožbeni zahtevek za: - odpravo službene ocene št. ... z dne 31. 12. 2015 in odločitve Komisije za preizkus službene ocene št. ... z dne 29. 1. 2016 kot nezakonitih ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženi stranki (točka II/1 izreka); - ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe tožene stranke št. ... z dne 9. 6. 2016 v delu, v katerem je potrjena 1., 2., 3. in 4. točka ugotovitvenega sklepa tožene stranke št. ... z dne 11. 4. 2016, ter 1., 2., 3. in 4. točka tega ugotovitvenega sklepa tožene stranke (točka II/2 izreka); - ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z 21. 6. 2016 in traja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje (točka II/3 izreka); - za prijavo v pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje, priznanje delovne dobe ter obračun in plačilo nadomestila plače v bruto znesku 1.036,84 EUR mesečno za čas od 22. 6. 2016 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje (točka II/4 in II/5 izreka); - za obračun in plačilo denarnega povračila v znesku 2.993,07 EUR bruto (točka II/6 izreka); - za povrnitev pravdnih stroškov (točka II/7 izreka).

Tožniku je naložilo, naj toženi stranki v roku osmih dni povrne stroške postopka v višini 304,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožnik se pritožuje zoper II. in III. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka. Navaja, da službena ocena ni dovolj obrazložena in je zato ni mogoče preizkusiti, prav tako iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi bil tožnik pravilno ocenjen. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni ugotavljalo, ali je bila Komisija za preizkus ocene pravilno sestavljena. Nepravilno je stališče, da pravilnost sestave Komisije ne vpliva na zakonitost službene ocene. Komisija tožnikove pritožbe po vsebini tudi ni obravnavala. Zapisnik o razgovoru s tožnikom se ni pisal sproti, tožnik ga ni prebral, ni imel možnosti nanj podati pripombe in ga ni podpisal, zato odločitev Komisije ni zakonita. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je že dokončnost ocene (in ne njena pravnomočnost) razlog za prenehanje delovnega razmerja. Nadalje navaja, da niso izpolnjeni pogoji za vračilo posebne denarne nagrade po Zakonu o obrambi. Tožnik je namreč uspešno zaključil usposabljanje, prav tako ni sam podal odpovedi delovnega razmerja. Negativna ocena pa nikjer ni določena kot krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski je v nasprotju z ZSSloV, ki vračanja posebne denarne nagrade ne predvideva. Nepravilen je tudi izrek o stroških postopka, saj je sodišče prve stopnje toženi stranki nepravilno priznalo nagrado za prvi in drugi narok v zvezi s službeno oceno, saj je bil postopek takrat že združen s postopkom ugotavljanja nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka se pritožuje zoper I. točko izreka sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne, oziroma podrejeno, da jo v tem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je za odločitev o povrnitvi sorazmernega dela stroškov usposabljanja glede na določbo drugega odstavka 93. člena ZObr odločilno, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki krajši čas, kot se je zavezal s pogodbo o zaposlitvi, ki mu je bila predčasno odpovedana iz krivdnih razlogov na njegovi strani. Pravilnik o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS ni podrobneje uredil vprašanja povrnitve stroškov, ampak je v neposrednem nasprotju z jasno določbo zakona.

5. Tožnik je odgovoril na pritožbo tožene stranke. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev dela sodbe, ki jo izpodbija tožena stranka s pritožbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

K pritožbi tožene stranke:

6. Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje, da sta nezakoniti in se razveljavita ugotovitveni sklep tožene stranke z dne 11. 4. 2016 in odločba tožene stranke z dne 9. 6. 2016 v delih, ki se nanašata na odločitev tožene stranke o povrnitvi sorazmernega dela stroškov usposabljanja v višini 1.145,72 EUR. Sodišče prve stopnje je navedeno odločitev sprejelo ob upoštevanju 7. člena Pravilnika o izobraževanju (B11 in B12), ki je po presoji sodišča prve stopnje podrobneje uredil vprašanje vračanja stroškov usposabljanja v primerjavi z določbo drugega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nasl.).

7. Vrhovno sodišče RS je v individualnem delovnem sporu opr. št. VIII Ips 158/2016 na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS; Ur. l. RS, št. 15/94 in nasl.) 3. 5. 2017 vložilo zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 93. člena ZObr, ki bi ga moralo uporabiti pri odločanju o reviziji v navedeni zadevi. Postopek odločanja o reviziji je posledično prekinilo s sklepom opr. št. VIII Ips 158/2016 z dne 7. 3. 2017. 8. Pritožbeno sodišče bi moralo pri odločanju o pritožbi tožene stranke zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe v obravnavani zadevi uporabiti določbo drugega odstavka 93. člena ZObr. Ker je navedena določba na podlagi prej omenjene zahteve Vrhovnega sodišča RS pod ustavno presojo, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZUstS postopek odločanja o pritožbi tožene stranke prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča RS.

K pritožbi tožnika:

9. Pritožba tožnika je utemeljena.

10. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba tožnika, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba, vendar pa je zmotno uporabilo materialno pravo in v posledici tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

11. Sodišče prve stopnje je v delu sodbe, ki ga izpodbija tožnik s pritožbo, odločilo o zakonitosti službene ocene tožnika za leto 2015, zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, utemeljenosti reparacijskega zahtevka in zahtevka za obračun in plačilo denarnega povračila ter o vračilu posebne denarne nagrade.

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v tem delu izhaja, da je tožena stranka tožniku podala negativno službeno oceno v letu 2014 in v letu 2015 ter mu v posledici dveh zaporednih negativnih službenih ocen na podlagi 2. alineje prvega odstavka 94. člena ZObr odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožnik v tem sporu izpodbija službeno oceno za leto 2015, in sicer (med drugim) iz razloga, ker Komisija za preizkus službene ocene ni bila pravilno sestavljena.

13. V skladu z desetim odstavkom 17.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) se delovno uspešnost v Slovenski vojski ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja uredba vlade. ZObr kot predpis na obrambnem področju v 11. odstavku 93. člena med drugim določa, da se usposobljenost in uspešnost dela vojaških oseb ocenjuje s službeno oceno v skladu s pravili službe in kriteriji, ki jih predpiše minister. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 98/14 in nasl.), ki v 7. členu določa pristojnost za ocenjevanje vojaških oseb. Pravila službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/09) pa v 104. točki določajo postopek in pristojnost odločanja o pritožbi vojaške osebe zoper službeno oceno. Iz te točke Pravil službe v Slovenski vojski izhaja, da o pritožbi zoper službeno oceno odloča komisija, ki jo sestavljajo član iz neposredno nadrejenega poveljstva, član iz višje nadrejenega poveljstva in član iz enote, iz katere je vojaška oseba, ki se je pritožila.

14. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik zoper službeno oceno za leto 2015 vložil pritožbo, ki jo je obravnavala komisija v sestavi: A.A. kot predsednik ter B.B. in C.C. kot člana. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da komisija ni bila pravilno sestavljena glede na 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali so komisijo v sestavi A.A., B.B. in C.C. sestavljali člani, določeni v navedeni točki Pravil službe v Slovenski vojski, tj. ali je komisijo sestavljal član iz neposredno nadrejenega poveljstva, član iz višje nadrejenega poveljstva in član iz enote, iz katere je vojaška oseba, ki se je pritožila. Zavzelo je namreč stališče, da to ni bistveno, ker (ne)pravilnost sestave komisije ni vplivala na pravilnost in zakonitost ocene. Po presoji sodišča prve stopnje je bistveno zgolj to, da je komisija pravilno obravnavala pritožbo tožnika in službeno oceno preverila.

15. V pritožbi tožnik utemeljeno opozarja na zmotnost navedenega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje. Pravila službe v Slovenski vojski v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije, ki odloča o pritožbi zoper službeno oceno. Glede na navedeno izrecno določbo je zmotno stališče, da pravilnost sestave komisije ne vpliva na pravilnost in zakonitost službene ocene, če komisija pritožbo obravnava in službeno oceno (vsebinsko) preveri. Po presoji pritožbenega sodišča je v tako strogo hierarhično in strukturno urejenem sistemu, kot velja za Slovensko vojsko, odločanje o pritožbi zoper službeno oceno s strani komisije, ki ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski, tako huda pomanjkljivost, da ima za posledico nezakonitost odločbe o pritožbi zoper službeno oceno in s tem tudi same službene ocene.

16. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo z zmotnega materialnopravnega stališča, je dejansko stanje v zvezi s pravilnostjo sestave komisije, ki je obravnavala pritožbo tožnika zoper službeno oceno v letu 2015, ostalo nepopolno ugotovljeno. Ni pa iz tega razloga sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, kot mu očita pritožba. V posledici nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je preuranjena tudi odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odločitev o reparacijskem zahtevku in zahtevku za denarno povračilo ter odločitev o vračilu posebne denarne nagrade. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo v II. in III. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje popolno ugotoviti dejansko stanje in o tožbenih zahtevkih v razveljavljenem delu ter o stroških postopka ponovno odločiti.

17. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, ker glede na sprejeto odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18. Odločitev o pritožbenih stroških tožnika temelji na tretjem odstavku 163. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep o prekinitvi postopka odločanja o pritožbi tožene stranke zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe je dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa.

Pritožba se vloži pri tem sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.