Jedro

O odmeri invalidske pokojnine je bilo namreč že pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da o isti upravni stvari ni mogoče ponovno odločati. Tožena stranka je zato pravilno, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, tožnikovo zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine zavrgla. Zaradi zavrženja zahteve tudi ni prišlo do vsebinske presoje zadeve. S tem v zvezi tožnikove pripombe, kot na primer glede vrednosti točke, glede uporabe predpisov itd., na rešitev te zadeve nimajo nobenega vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita sklep toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 7. 2023 in odločba št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 13. 10. 2023.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je pridobil pravico do vojaške invalidske pokojnine. Po mnenju tožnika je bila v sporni odločbi toženca z dne 28. 10. 2008 nepravilno upoštevana vrednost točke. Namesto 8,85 DIN bi bilo potrebno upoštevati vrednost od 27,823 do 35,768 DIN. V nadaljevanju pritožbe podrobno obrazlaga, kako bi bilo potrebno upoštevati materialne predpise, na podlagi katerih mu je bila odmerjena invalidska pokojnina. Po mnenju tožnika je bila odločba z dne 29. 10. 2008 nezakonita, kar je potrebno popraviti z revizijo. Tudi tabela v 7. členu ZPIZVZ je arbitrarna, kar povzroča retroaktivno razvrednotenje tožnikovega dela. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 13. 10. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjski sklep, št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 7. 2023. Z navedenim sklepom je bila tožnikova zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zavržena. Toženec je ugotovil, da je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik 17. 5. 2023 vložil zahtevo za uskladitev trenutno veljavne odločbe toženca z dne 29. 10. 2008 oziroma za ponovno odmero invalidske pokojnine.

7.Tožniku je bila s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 1377/2003 z dne 11. 9. 2006 priznana pravica do invalidske pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju: ZPIZVZ) od 1. 5. 2003 dalje. Na podlagi navedene sodbe je bila tožniku z odločbo toženca št. ... z dne 29. 10. 2008 odmerjena invalidska pokojnina. Odločba je bila potrjena z drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 3. 2. 2009. Zoper dokončno odločbo je tožnik uveljavljal sodno varstvo. S sodbo opr. št. Ps 304/2009 z dne 8. 3. 2010 je bil tožbeni zahtevek na odpravo prej navedenih odločb ter da se mu invalidska pokojnina odmeri v višjem znesku, zavrnjen. Taka odločitev je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 228/2010 z dne 16. 9. 2010. O pravici in odmeri invalidske pokojnine je bilo pravnomočno odločeno, kar je ključno za odločitev v tej zadevi.

8.Tožnik je po pravnomočno končanem postopku večkrat vložil novo zahtevo za odmero pokojnine v višjem znesku, kar podrobno navaja že sodišče prve stopnje. Med drugim je tožnik vložil tudi zahtevo 10. 12. 2020. Z odločbo št. zadeve: ... z dne 10. 2. 2021 je bila zahteva zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je bilo o odmeri invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila. Taka odločitev je bila potrjena v pritožbenem postopku kot tudi v postopku pred sodiščem s sodbo opr. št. V Ps 689/2021 z dne 1. 12. 2021 in Psp 20/2022 z dne 2. 3. 2022. Tožnik je 1. 4. 2022 pri tožencu ponovno vložil zahtevo, da se mu pokojnina odmeri v višjem znesku.

9.Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

10.V tej zadevi gre za stanje, kot ga ureja prej omenjena določba ZUP. O odmeri invalidske pokojnine je bilo namreč že pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da o isti upravni stvari ni mogoče ponovno odločati. Tožena stranka je zato pravilno, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, tožnikovo zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine zavrgla. Zaradi zavrženja zahteve tudi ni prišlo do vsebinske presoje zadeve. S tem v zvezi tožnikove pripombe, kot na primer glede vrednosti točke, glede uporabe predpisov itd., na rešitev te zadeve nimajo nobenega vpliva.

11.Glede pritožbenih navedb, da je potrebno dopustiti revizijo na podlagi 5. točke 31. člena ZDSS-1, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bil navedeni člen z ZPP-E črtan. Pritožbeno sodišče tudi ni pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Revizija se upoštevaje določbe iz 26. poglavja ZPP, ki govori o izrednih pravnih sredstvih, ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev dopusti le zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). O dopustitvi revizije pa odloča vrhovno sodišče.

12.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

5Ur. l. RS, št. 10/2017.

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129, 129/1, 129/1-4 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 31, 31-5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 353, 367, 367/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.