Jedro

Če je predčasna zapadlost terjatve odvisna od nastopa pogoja, določenega s sodno poravnavo, se zapadlost terjatve dokazuje v pravdnem postopku s pravnomočno odločbo.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnikov in razveljavilo sklep o izvršbi z dne 9.12.1999, opr. št. In 8/99. Upnici je naložilo, da povrne dolžnikom stroške v zvezi z ugovorom.

Proti sklepu se pritožuje upnica iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem prvostopnega sodišča, da upnica nima pravice do izterjave vnaprejšnih nezapadlih obrokov, ker ni izrecno razvezala kreditne pogodbe. Po mnenju upnice naj bi bilo iz dokumentacije, ki je priložena predlogu za izvršbo razvidno, da sta bila dolžnikom vročena dva opomina dne 17.12.1998 in 4.1.1999 (A 7 - A11). Dolžniki so bili opomnjeni, da če v roku 15 dni ne bodo poravnali zapadlih obrokov, določa upnica v skladu s kreditno pogodbo takojšnjo zapadlost celotnega kredita. Upnica meni, da predstavlja ta opomin tudi pogojno odpoved kreditne pogodbe. Ker dolžniki niso pravočasno poravnali zapadlih obrokov, kar tudi sami priznavajo, je upnica odpovedala kreditno pogodbo po njenih določilih, poglavje Zapadlost, točka d. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in "potrditev sklepa o izvršbi".

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, da ugodi ugovoru dolžnikov in razveljavi sklep o izvršbi, je pravilna. Prvostopno sodišče je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve(A4), opr. št. R 7/98 z dne 21.1.1998, ki ima po določbi drugega odstavka 251.c člena tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku moč sodne poravnave. Po določbi prvega odstavka 20.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. To pomeni, da je v poravnavi določen rok, v katerem mora dolžnik izpolniti s poravnavo določeno obveznost (dospelost terjatve) in od katerega je moč šteti, da dolžnik svoje zaveze ni pravočasno izpolnil. Zapadlost terjave, kot to določa tretji in četrti odstavek citiranega člena, se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino. Če iz zapisnika o poravnavi ni jasno razvidna zapadlost terjatve, mora upnik po določbi četrtega odstavka 20.člena ZIZ le-to dokazati s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotovi, da je terjatev zapadla. Iz smisla določbe izhaja, da izvršilno sodišče ni pristojno, da na podlagi ocene drugih dokazov ugotovi izvršljivost sodne poravnave (glej tudi Komentar Zakona o izvršnom postupku, Borivoj Starovi}, str. 71).

Dolžniki so smiselno uveljavljali ugovorni razlog, da za izterjavo celotnega kredita še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi (6.točka 55.člena ZIZ). S priloženo dokumentacijo (B1- B4) so izkazali, da so v enajstih mesecih odplačali deset obrokov posojila v skupnem znesku 76.000 ATS. S sodno poravnavo (glej točko I. Sporazuma) so se dolžniki zavezali vrniti prejeto posojilo v 62-ih enakih mesečnih obrokih v višini 7.600 ATS, ki zapadejo v plačilo vsakega 30. dne v mesecu, prvič dne 28.2.1998. Iz priložene kreditne pogodbe(A 2, točka d), ki je sestavni del sodne poravnave, izhaja, da sme kreditodajalec (upnica) zahtevati zapadlost celotnega kredita, če kreditojemalec (dolžniki) zamuja s plačilom najmanj šest tednov ter je kreditodajalec brez uspeha opomnil kreditojemalca z grožnjo posledic zamude plačilnega roka in odobritvijo dodatnega roka najmanj dveh tednov. V obravnavanem primeru ni vprašljiva dospelost posamičnih obrokov kredita in način njihovega odplačevanja, temveč dejstvo, ali je za zapadlost celotnega kredita nastopil pogoj, določen s sodno poravnavo in ki upnico upravičuje do izterjave še nedospelih obrokov kredita. Povedano drugače: če bi terjatev upnice po sodni poravnavi dospela z določenim dnem, bi bilo na dolžnikih dokazno breme o pravočasnosti izpolnitve. Tako pa mora upnica dokazati predčasno zapadlost celotnega kredita - terjatve, ki je po sodni poravnavi dospela v plačilo, če je izpolnjen pogoj. Za razliko od notarskega zapisa, ki je po zakonu izvršljiv (4.člen Zakona o notariatu), če stranki pristaneta na neposredno izvršljivost, je izvršljivost konkretne sodne poravnave odvisna od nastopa razveznega pogoja. Ker gre za okoliščine o negotovem bodočem dejstvu, ki so jih stranke sicer predvidele, nastale pa naj bi po zatrjevanju upnice kasneje, s samim zapisnikom o sodni poravnavi ni mogoče dokazovati zapadlosti terjatve (celotnega kredita). Glede na izrecno določbo četrtega odstavka 20.člena ZIZ se zapadlost takšne terjatve, obremenjene z razveznim pogojem, dokazuje v pravdnem postopku s pravnomočno odločbo. Tako v tem postopku ni moč pritrditi pritožnici, da je s priloženimi opomini (A7-A11) dokazala, da so dolžniki, opomnjeni na zamudo plačilnega roka, s tem že pristali na takojšno določitev zapadlosti kredita. Glede na zakonsko določen način dokazovanja zapadlosti terjatve so priloženi dokazi pravno nepomembni. Četudi se je prvostopno sodišče v razlogih materialnopravno ukvarjalo z odpovedjo kreditne pogodbe, je ocena o utemeljenosti uveljavljanega ugovornega razloga pravilna. Med strankami ne gre za spor o pravnem vprašanju, ali je bila kreditna pogodba odpovedana na zakonsko določen način, temveč za spor glede izpolnitve pogojev za predčasno zapadlost upničine terjatve. O tem vprašanju pa izvršilno sodišče ne more meritorno odločiti, saj bi posegalo v vsebino terjatve, izhajajoče iz sodne poravnave, upoštevaje pri tem, da je potrebno ugotoviti zapadlost takšne terjatve s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Uveljavljana pritožbena razloga nista podana in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo upnice, upoštevaje prvi odstavek 498.člena Zakona o pravdnem postopku ZPP (Ur.l. RS št. 26/99), na podlagi določbe 2.točke 380.člena ZPP/1977 v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.